Imenovanje začasnih ministrov neustavno?

Čeprav vladajoča koalicija, oziroma tisto, kar je še od nje ostalo, v parlamentu nima več večine, ima Slovenija še zmeraj polno operativno vlado s predsednikom. Janez Janša namreč ne želi odstopiti ali zahtevati zaupnice v parlamentu, neenotna opozicija pa na drugi strani ne more zahtevati konstruktivne zaupnice.

Teoretično lahko ob takšni blokadi predsednik vlade na oblasti ostane še precej časa. Formula je enostavna: Ker vladajoči v parlamentu nimajo večine, lahko izpraznjena ministrstva prevzame sam predsednik vlade ali jih poveri drugemu ministru. Bomo na koncu dobili polno operativno vlado, sestavljeno le iz predstavnikov ene same stranke? Ali zgolj še vlado enega samega človeka?

 Na to situacijo je v komentarju na Iusinfo opozoril pravnik dr. Miro Cerar, ki pravi, da sicer 11. člen zakona o vladi takšno ravnanje predsedniku vlade dopušča, a opozarja, da "to v skladu s tem zakonskim členom velja le za čas neposredno po izvolitvi Vlade, ko teče postopek imenovanja (liste) ministrov s strani pravkar novoizvoljenega Državnega zbora." Po mnenju Cerarja je ta praksa, ki jo je sicer prvi uporabil bivši predsednik vlade Borut Pahor, neustavna, saj naj bi bila v očitnem nasprotju s 115. členom ustave, ki pravi: »Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali ODSTOPOM ministra, MORAJO PA OPRAVLJATI TEKOČE POSLE do izvolitve novega predsednika vlade oziroma DO IMENOVANJA NOVIH MINISTROV (poudarke dodal M.C.).«

Minister, ki je odstopil, trdi Cerar, bi moral sodeč po zapisanem opravljati tekoče posle na svojem ministrskem položaju vse dotlej, dokler ni na njegovo mesto imenovan novi minister. "Ministre pa na podlagi 112. člena ustave imenuje zgolj in le DRŽAVNI ZBOR. To torej pomeni, da predsednik Vlade ne more ministra, ki je odstopil, odsloviti iz vlade oziroma mu dopustiti, da sam odide, ter bodisi »začasno prevzeti« njegov položaj bodisi ta položaj »začasno poveriti drugemu ministru«. "Praksa, ki se je torej uveljavila že pred tem sklicem Državnega zbora je torej očitno protiustavna in takšen je tudi 11. člen Zakona o vladi, če in kolikor se razlaga na takšen neustaven način," piše Cerar.

Seveda pa bi o neustavnosti te prakse lahko dokončno odločilo le ustavno sodišče v znanih časovnih rokih. Zgleda, da so danes v stranki SD našli alternativno pot. Njihov predsednik Igor Lukšič je namreč napovedal, da utegnejo v SD začeti z vlaganjem interpelacij proti vsakemu od ministrov. Imajo že prvega na seznamu, to je "superminister" Žiga Turk.