Ne ti meni tralala ...

Včerajšnjega shoda Zbora za republiko oziroma kar stranke SDS se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Res jih ni bilo malo. Privlači tudi sposobnost organiziranja tovrstnih dogodkov. Vse je potekalo po načrtih. Odstopanj v mislih govorcev ni bilo. Reveža, ki se z njimi ni strinjal, in je med govori bojda vzklikal »Ni res!«, so policisti, kot so poročali na 24ur.com, odvlekli s prizorišča. Namen shoda je bilo Janezu Janši in njegovim somišljenikom izreči podporo. Bučne aplavze je poželo grajanje vseh drugače mislečih, sovražnikov naroda. Tistih, ki v srcu ne mislijo dobro. Tistih, ki se poslužujejo nedemokratičnih praks in ki državi delajo škodo. Čeprav so med temi tudi govorci sami.

Začel je predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. »Ob osamosvojitvi smo poudarili, da zapuščamo nekdanjo državo, ker ne deluje kot pravna država. … Pravna država je ključnega pomena za gospodarsko sodelovanje in edina možnost, da se izvlečemo iz trenutne krizne situacije,« je med drugim dejal.

Del pravne države so vse njene pravne inštitucije. Ena teh je Komisija za preprečevanje korupcije. Ko je komisija odkrila tveganje korupcije pri premierju Janši (in Zoranu Jankoviću), se je Šturm spravil nanjo in njenega predsednika Gorana Klemenčiča. Zbor za republiko, ki mu predseduje, je v Mariboru pripravil posvet z naslovom »Je Komisija za preprečevanje korupcije izvor in orodje umazane politične korupcije?«. Klemenčič ga je zato vprašal: »Se vam, dr. Šturm, to zdi dostojen odnos katerekoli civilnodružbene ali politične organizacije do institucij pravne države? Bo naslednjič pisalo ”Je sodišče / policija / računsko sodišče / davčna uprava / državno tožilstvo / … / izvor in orodje umazane politične korupcije?” S tem, ko s strani največje vladne stranke, njenih predstavnikov in mnenjskih voditeljev v obliki Zbora za republiko, opazujemo intenzivne osebne napade pod mejo dostojnosti in racionalnosti, se vsem ostalim nadzornim in preiskovalnim organom, tudi sodiščem, pošilja jasen signal, kaj jih čaka, če si drznejo opraviti svoje delo, ki se dotakne “napačnih”.«

Poleg tega, da ruši pomen institucij pravne države, je bil nekdanji pravosodni minister obtožen zlorabe položaja. Ob koncu mandata leta 2008 je za notarja imenoval državnega sekretarja Roberta Marolta, čeprav ta sploh ni izpolnjeval pogojev. Toliko o »pravičnosti, ki jo je mogoče doseči le, ko je krivičnost odsotna,« kar je še poudaril v nagovoru.

Naslednja je nastopila nekdanja državna tožilka Barbara Brezigar. »Država mora postati organizem, ki funkcionira. Za to pa so potrebni politiki – odločni in pogumni, razgledani in strpni, intelektualno pošteni in inteligentni. Tudi mi državljani jim moramo omogočiti, da kot taki obstanejo in se novi takšni uveljavijo,« je dejala.

Po njenem mnenju je eden takšnih intelektualno poštenih (karkoli že to pomeni) Janez Janša. Kot smo v Mladini že poročali, naj bi mu Brezigarjeva s pritiskom na tožilce pomagala, da ni bil nikdar zaslišan v povezavi s trgovanjem z orožjem.

»Že pred desetimi leti smo se srečevali s problemom izključevanja, s predsodki in z nestrpnostjo do drugače mislečih, do odgovornih, do državotvornih in tega problema nismo presegli,« je še dejala Brezigarjeva, in nadaljevala, da »moramo skupaj stopiti pogumni, pokončni in intelektualno pošteni ljudje, ki bomo pripravili druge, da se začno obnašati državotvorno in v našem skupnem interesu. Končno moramo postati država.« Najprej je torej dejala, da se sama srečuje z nestrpnostjo, hkrati pa nato razžalila vse, ki se ne strinjajo z njeno vizijo 'državotvornega'. Te druge, ki so ne-pogumni, ne-pokončni in intelektualno ne-pošteni ljudje, je treba še pripraviti, da se začnejo obnašati državotvorno, ker se zdaj ne. Brezigarjeva obsoja izključevanje, a hkrati izključuje.

Želja po tem, da naj končno že postanemo država, in želja po 'pravih politikih' pa se v govorici SDS ne pojavlja prvič. Že pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2011 je o tem na podoben način govoril Borut Rončević, zdaj direktor direktorata za visoko šolstvo in znanost. »Slovenija nima socialne, institucionalne, ekonomske in materialne infrastrukture, ki bi nam omogočala postati družba znanja, kreativnosti, podjetnosti in svobodne iniciative,« je zapisal. Nismo torej prava država. Prava država bi bila t.i. druga republika. »Obstoj in moč 'druge republike' bo odvisen predvsem od ljudi. Od ljudi, ki bodo na položajih. Potrebno jo bo krepiti z zelo selektivnim rekrutiranjem,« je nadaljeval. Morda je imel v mislih intelektualno poštene. Le ti, ki so »pripravljeni udejanjati ideje druge republike«, ali z besedami Brezigarjeve »ti, ki bomo pripravili druge, da se začno obnašati državotvorno«, bi smeli po njegovem zasedati pomembne položaje.

Kot je v enem od intervjujev dejal zgodovinar Janko Pleterski: ključni element totalitarizma je predvsem izključevanje drugega. A kaj sploh pričakovati od shoda, ki izključuje že v imenu: zbrali so se le tisti, ki v srcu dobro mislijo. Drugi, ki jih ni bilo, so zlobni …

Naslednji govorec je bil Bernard Brščič, vladni sekretar in predsednik Inštituta Jožeta Pučnika. Dejal je, da »pot v lepšo prihodnost ne more biti tlakovana z višjo javno porabo, nenehnim zadolževanjem in proračunskim primanjkljajem. Živeti moramo v skladu z ekonomskimi omejitvami«. Do višje javne porabe je prišlo v času prve Janševe vlade. Prav tako so zdaj problematična posojila, ki jih je država najela ravno v času Janševega prvega mandata. Še vedno se zadolžujemo – nazadnje drago na ameriškem trgu. Da niti ne omenjamo slabe banke, ki bo državo stala vsaj štiri milijarde evrov. Tudi ta denar bo izposojen denar. Mimo ekonomskih omejitev – BDP se manjša, kako bomo dolg odplačali …

Vlado je pohvalil, da ji je uspelo sprejeti pokojninsko reformo. A nalašč pozabil, da jo je Janša v mandatu Boruta Pahorja onemogočil. Zaradi tega je bila izdaja obveznice na ameriškem trgu dražja, kot bi lahko bila sicer.

Minister za obrambo in podpredsednik NSi Aleš Hojs je dejal, da »danes zborujemo, manifestiramo našo željo po drugačni, novi Sloveniji.« To bi bila Slovenija, kjer »bodo naši otroci in vnuki imeli enake možnosti, enake začetne položaje, da bodo uspeli s svojo sposobnostjo, pridnostjo, delavnostjo in vrednotami, ki so v vsakem izmed nas. Po njegovem mnenju nas bo samo zdrava tekmovalnost spravila na zdrave temelje, ko bo država socialna, pravična in varna.« Spreglejmo, da gre zopet za željo po t.i. drugi republiki in se vprašajmo, kaj je to zdrava tekmovalnost. Je to zaposlitev hčerke Janeza Janše in sina Jožeta Tanka v državnem podjetju prek sumljivega razpisa? Je to zaposlitev otrok Barbare Brezigar na tožilstvu? Je to imenovanje politično zvestih kadrov SDS in NSi na vsa možna delovna mesta, podobno kot je bil sekretar Marolt imenovan za notarja? Je to zaposlovanje vladi prijaznih novinarjev v medijih, ki so v lasti države?

France Cukjati je podal drugačna vprašanja. »Se bodo na ulicah še kar naprej stopnjevali pozivi k linču in celo pobijanju? Bo sovraštvo dokončno pokopalo naše sanje o skupni, prijazni domovini? Ne, odločno ne!« je dejal nekdanji predsednik državnega zbora, ki gotovo ve, da so del te skupne domovine tudi istospolno usmerjeni. Kot je pokazal ob razpravi ob sprejemanju družinskega zakonika, mu zanje ni pretirano mar. Sam je pomagal pokopati vsaj del sanj o skupni in prijazni domovini. Demosova vlada, katere del so bili vidni člani Zbora za republiko in SDS, pa je sanje o prijazni domovini že pred leti razbila t.i. izbrisanim. Tudi ko je ustavno sodišče odločilo, naj se njihov status uredi – tudi za nazaj, v SDS za to ni bilo posluha.

No, Cukjati ve, da trenutna oblast ni dobra. »S stanjem v državi nismo zadovoljni, a Slovenija premore tudi dobre politike, itd., le poiskati in podpreti jih je treba,« je bil ponesreči samokritičen.

Predsednik stranke in ideal vseh nastopajočih Janez Janša se je oglasil prek videokonference. Zadržan je bil v Bruslju. Po pričakovanjih je prekašal vse govorce, ki so nastopili pred njim. Bil je še bolj temeljit.

»Danes je več milijardna bančna luknja največji ekonomski problem te države. Tisti, ki so jo povzročili, tisti so nam ukradli državo,« je dejal. Ta bančna luknja je nastala v času njegovega prvega mandata. Kot ugotavlja ekonomist Jože P. Damijan sta »državni banki NLB in NKBM, ki so ju nadzirali nadzorniki, ki jih je imenovala Janševa vlada, v letih 2005-2008 po tekočem traku podeljevali kredite za menedžerske prevzeme, mariborske cerkvene tajkune in financirale razne leasing operacije. To je dejstvo,« je zapisal. 

Potem je Janša spregovoril o slabi banki in državnem holdingu. »Sanacija bančnega sistema in gospodarno upravljanje državnega premoženja je v tem trenutku za Slovenijo ekonomska nuja, pa tudi zahteva mednarodnih institucij,« je dejal. A so Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, tako kot že prej domači ekonomisti, način reševanja, ki ga je predvidela ta vlada, označile za slabega.

Premier se je lotil tudi protestnikov. »Ozadje tako imenovane ljudske vstaje še vedno ne želi pokazati obrazov in deluje v ilegali kot nekdanja komunistična partija,« je dejal. Vse, ki podpirajo proteste, in vse tiste, ki so prišli na 3. vseslovensko vstajo – teh je bilo po ocenah okrog 20 tisoč –, je označil za levičarske fašiste, ki se jim je treba odločno upreti. Tako kot drugi pred njim je razdelil prebivalce Slovenije. Na te, ki dobro v srcu mislijo in so zanj, in druge, ki v srcu slabo mislijo, ker hočejo, naj on sam in njegovi 'podrepniki' odstopijo. Razloge, zakaj bi to morali storiti, so navedli sami.