4. 5. 2013, 12:00 | Svet
Spletni navdihi za izdelovalce bomb
Bostonska bombaša sta svojo 'kuhinjsko bombo' izdelala iz navadnih vžigalic, ob pomoči receptov Al Kajdinega časnika 'Inspire' (Navdih), ki se še vedno nahaja na spletu
New York Times v svojem zadnjem članku o ozadju bombnega napada v Bostonu razkriva nekaj doslej še neznanih podrobnosti o napadu, v katerem so bili ubiti trije ljudje, več kot 260 pa jih je bilo ranjenih. Džoharja Tsarnajeva so namreč preiskovalci takoj po operaciji zasliševali, ne da bi ga opozorili na njegove 'pravice iz Mirande', torej da ima pravico tudi molčati in odgovarjati na vprašanja samo ob prisotnosti odvetnika. To izjemo namreč zaradi preprečevanja neposredne nevarnosti dovoljuje ameriški 'patriotski zakon'. Po okoli dvajsetih urah pogovorov je Džohar umolknil takoj zatem, ko ga je sodnik po prvem krogu zasliševanja vendarle uradno obvestil o njegovih pravicah.
Pred tem je Džohar povedal oziroma napisal (ker težko govori, zadet je bil namreč tudi v grlo), da sta z bratom želela svoje napade najprej izpeljati četrtega julija. Bombi iz ekonom loncev sta pripravila v stanovanju starejšega brata v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts. Ko pa sta bombi uspela narediti prej, kot sta načrtovala, pa sta se odločila, da tudi napade izvedeta čim prej. Zato sta se odločila za napade na bostonskem maratonu, bombi pa sta odvrgla blizu ciljne črte šele potem, ko sta se najprej vozila skozi Boston in iskala druge primerne lokacije za aktiviranje eksplozivnih naprav.
Džohar Tsarnaev je tudi povedal, da sta z bratom pred napadi pogosto gledala pridige znanega radikalnega klerika Anvarja al Avlakija, ki je bil ubit v napadu brezpilotnega letala, skupaj s Samirjem Khanom, ustanoviteljem časnika Al Kajde z imenom Inspire, ki zagovarja teroristične napade na civiliste in infrastrukturo zahodnih držav in v katerem so tudi natančno opisani recepti za izdelavo preprostih in očitno zelo uničujočih bomb domače izdelave. Motiv za napade naj bi bile intervencije ZDA v Afganistanu in Iraku ter trpljenje civilistov zaradi ravnanja ameriških sil. Pri tem je bilo zelo pomembno tudi šest mesecev trajajoče potovanje Tamerlana Tsarnajeva v Dagestan v južni Rusiji, kjer so zelo aktivni tudi znani uporniki oziroma voditelji teroristov, kot na primer Mahmoud Mansur Nidal, s katerim se je Tamerlan Tsarnajev najverjetneje srečal med svojim bivanjem.
Vendar o tem potovanju ameriški obveščevalci niso vedeli ničesar - ameriški obveščevalci tega potovanja starejšega brata namreč niso zabeležili zato, ker je pri odhodu Tamerlana v Rusijo nekdo od ameriških policistov v računalnik napačno vpisal njegov za Američane nekoliko težje razumljiv priimek. Sicer pa so ruski obveščevalci že leta 2011 obvestili FBI, da imata Tamerlan in njegova mati v Rusiji stike z ekstremisti, da se je predvsem Tamerlan po letu 2010 bistveno spremenil, ter da se pripravlja na to, da zapusti ZDA in se pridruži različnim radikalnim skupinam. FBI je nato sprožil preiskavo, pregledal nekatere internetne strani, ki jih je obiskoval Tamerlan Tsarnajev in preiskavo končal z ugotovitvijo, da ni dokazov, da ima Tamerlan res kontakte z ekstremisti. Tudi CIA je prišla do podobnih sklepov.
Zanimivo pa je še eno spoznanje – namreč to, kako sta brata sploh uspela narediti svojo bombo in kako sta prišla do eksploziva. »Med zaslišanjem gospoda Tsarnajeva je le-ta povedal zasliševalcem, da sta se brata naučila izdelovati bombe iz ekonom loncev ob prebiranju časnika Inspire, spletnega časnika, ki ga na Arabskem polotoku izdaja Al Kajda. Prva številka časnika, v katerem je objavljen tudi članek z naslovom 'Naredite bombo v kuhinji vaše mame', je tudi opisano, kako je mogoče izpeljati preproste, poceni teroristične napade,« piše New York Times.
To je seveda res, izvodi časnika Inspire v vsaki številki prinašajo različne nasvete o izvedbi preprostih diverzij, od napada s terencem (ki ga je potrebno zapeljati v restavracijo ob času kosil, ker bi tako lahko ubili čim več državnih uslužbencev), polivanja olja po cesti, zažiganja avtomobilov v krajih, kjer živijo višji sloji 'sovražnega' prebivalstva in podobno. Veliko je tudi glorifikacije učinkov terorističnih napadov, na primer napadov v Barceloni, ki so po prepričanju zagovornikov terorizma privedli do padca španske vlade in umika španskih vojakov iz kriznih žarišč po svetu. Zanimivo je tudi, da so dostop do vsebine časnika, na podlagi katerega sta bostonska terorista izdelala svoji bombi, omogočili tudi nekateri slovenski časniki. Neposredna internetna povezava do časnika, iz katerega sta bostonska bombaša črpala svoje znanje se namreč še danes nahaja na tej internetni strani, ki vodi do internetne strani magazina Inspire, objavljenega na strani organizacije Public Inteligence, ki javnosti, podobno kot WikiLeaks, predstavlja različne bolj ali manj tajne podatke in dokumente.
Spletna stran Public Inteligence pojasnjuje, da so ji kriminalisti nizozemske policije zaradi omenjenih objav zagrozili, da bodo internetno stran ukinili, če spletna stran ne bo takoj odstranila izvodov časnika Inspire s svojega spletnega mesta in prenehala objavljati tudi vseh prihodnjih izvodov te publikacije. Vsebina magazina naj bi bila namreč v skladu z nizozemsko zakonodajo nezakonita. V odgovor na te obtožbe so na spletni strani zapisali, da s svojimi objavami omogočajo samo »raziskovanje tako varnostnim strokovnjakom kot tudi akademikom, novinarjem in državnim uradnikom« ter da s tem poskrbijo, da bi bili »ljudje bolj varni«. V svoj zagovor glede objave časnika Inspire so tudi zapisali, da je bila objava njihovih izvodov 'Navdiha' kot referenca navedena v različnih medijih po vsem svetu, med njimi v časnikih Slate, Wired, Christian Science Monitor, Toronto Star, Der Standard, Danish Broadcasting Corporation, Corriere della Serra in tudi v ljubljanskem Dnevniku, od koder si je po internetni povezavi še vedno mogoče natančno ogledati, kako sta bostonska bombaša izdelala svoje bombe. Če je verjeti objavljenem receptu, sta vsako bombo v lastni kuhinji izdelala samo iz zdrobljenih glavic vžigalic, ki sta jim dodala še nekaj sladkorja in žebljev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.