Še spomenik so si, zaživa, postavili

Franci Zavrl je plačal spominsko znamenje, na katerem je njegovo ime

Ljudem, ki so pomembno in pozitivno zaznamovali družbo, postavljamo spomenike. Redkim postavijo spomenik že za časa življenja. Nekdanji košarkar Michael Jordan se na primer lahko v bronu občuduje pred dvorano v Chicagu in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton v prestolnici Kosova. Kaj pa lahko rečemo o tistih, ki si spomenik postavijo sami?

Zadnji dan maja, ob 25. obletnici izbruha afere JBTZ, so Janez Janša, David Tasić in Franci Zavrl, manjkal je le Ivan Borštner, na Roški cesti v Ljubljani odkrili spominsko znamenje JBTZ. Na plošči piše, da je bila četverica aretirana in da je to sprožilo množične proteste ter tudi oblikovanje Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je deloval vse do osamosvojitve Slovenije.

Na dogodek ob odkritju spominskega znamenja je vabila agencija Pristop, ki je v delni lasti Francija Zavrla, stroške plošče, pa krije Franci Zavrl kot fizična oseba. »Stroški vzdrževanja obeležja naj ne bi bili pretirani, če ne upoštevamo namernih škodoželjnih dejanj,« je povedal. Že dan po odkritju so neznanci ploščo pobarvali, steno okoli nje pa popisali z grafiti »Sramota«, »Spomenik korupcije«, Gotovi ste«, »JBZ v zapor« in »Lopovi«. Plošča stoji na stavbi Srednje ekonomske šole Roška in grafite je odstranil njen hišnik, »ker so kazili zunanjo podobo stavbe«, kot je pojasnila ravnateljica Andreja Preskar.

Leta 2007 je filozofinja in članica Odbora za varstvo človekovih pravic dr. Spomenka Hribar v Mladini objavila članek Še spomenike si, zaživa, postavite!. »Pozaba naše neizbrisne krivde pred žrtvami je podstat napuhu nekaterih osamosvojiteljev, ki si prav na zaslugah, na ’osamosvojitvenem političnem kapitalu’, brez odgovornosti, brez sočutja z žrtvami utemeljujejo svojo vse bolj brezprizivno oblast. Ne le da niso skromni, ne le da ne molčijo o svojih zaslugah, na vsa usta, na vse zvonove jih obešajo, da je že skrajno neokusno, predvsem pa povsem neetično, nepietetno. Obsceno. Nobene človečnostne skromnosti, nobenega upogiba kolena pred dostojanstvom smrti, kaj šele pogled v lastno soodgovornost, krivdo! Še spomenike si, zaživa, postavite!« je zapisala takrat. Prejšnji teden je temu dodala: »In skoraj nisem mogla verjeti, res so si postavili spomenik.«