Organizacije za ohranitev kočevarske kulture se distancirajo od Grilovih izjav

Predstavniki več organizacij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem kočevarske kulturne in jezikovne dediščine, so se danes odločno distancirali od izjav predsednika Društva Kočevarjev staroselcev iz Občic Avgusta Grila. Ta je ob nedeljskem obisku avstrijskega predsednika Heinza Fischerja zahteval priznanje nemške manjšine v Sloveniji. Gril je v nedeljo ob srečanju Fischerja in predsednika Boruta Pahorja s predstavniki pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Kočevju izrazil razočaranje nad obiskom predsednikov, saj da slovenska politika še vedno vztraja pri kulturnem sporazumu, sklenjenem med Avstrijo in Slovenijo, ki pa da zanje ni rešitev. Nastopil je čas za priznanje nemške manjšine v Sloveniji in kaj takega je zanjo nujno, je izpostavil Gril.

Predstavniki organizacij za kočevarsko kulturo pa so danes v skupni izjavi za javnost opozorili, da je Društvo Kočevarjev staroselcev, ki ga vodi Gril, le ena od organizacij, ki delujejo na področju ohranja kočevarskega izročila. "Gril nikakor ni zastopnik vseh avtohtonih prebivalcev Kočevske, kot se skuša prikazovati v javnosti, temveč zastopa izključno in samo članstvo enega od društev. Naše organizacije tudi niso članice Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ker se ne strinjajo s cilji in načinom delovanja te organizacije," so zapisali predstavniki.

Predstavniki organizacij Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, Turistično društvo pod Srebotnikom, Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Društvo Peter Kosler so ob tem še izrazili podporo stališčem, ki sta jih na nedeljskem srečanju izrekla Fisher Borut Pahor.

Pahor je takrat dejal, da sporazum o kulturnem sodelovanju z Avstrijo daje pripadnikom, ki čutijo nemške korenine, dovolj možnosti, da izrazijo svojo identiteto.

Ker so bile na sestanku s predstavniki manjšine izrečene tudi želje po priznanju nemško govoreče skupine kot avtohtone manjšine, je poudaril, da ni zagovornik njihovih pričakovanj. Svetoval pa je, naj se tako kot drugi potrudijo za svobodno izražanje svoje identitete, kar bo po njegovem podprla tudi država.

Fischer pa je povedal, da se je seznanil s problemi nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji in da jo bo Avstrija na temelju kulturnega sporazuma, ki ga je sklenila s Slovenijo, še najprej finančno podpirala. (STA, mh)

xxx

PRITOŽBA IN ZAHTEVA ZA DOPOLNITEV ČLANKA POD NASLOVOM "Organizacije za ohranitev kočevarske kulture se distancirajo od Grilovih izjav"

 Spoštovani,

 Naj se najprej predstavim. Ime mi je Vito Ofak in sem predsednik Kulturnega društva nemško govoreče mladine. Društvo smo ustanovili mladi potomci Nemcev/Staroavstrijcev,ki prihajamo iz Kočevske, Kranjske in Štajerske. Naši člani so tako kočevski Nemci, kot Kranjski in Štajerski Nemci/Staroavstrijci. Razmerje je uravnoteženo. Naša organizacija je članica Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Ta krovna organizacija zajema pet društev in sicer:

- Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi

- Društvo Kočevarjev staroselcev

- Kulturno društvo Celje ob Savinji

- Internacionalno društvo Svobodni most

- Kulturno društvo nemško govoreče mladine

Vsi našteti smo bili 1. septembra v Kočevju v Šeškovem domu in bili prisotni na sestanku z njegovo ekselenco predsednikom Borutom Pahorjem in z njegovo ekselenco, zveznim predsednikom Republike Avstrije Heinz Fischerjem. In vsi našteti smo sodelovali v kulturnem programu, ki se je odvijal po sestanku. Prav vsi zgoraj omenjeni smo izjavili zahtevo po PRIZNANJU naše narodne skupnosti kot avtohtone manjšine. se pravi, 5 (!!!) društev je zahtevalo to priznanje. Opazili smo, da večina medijev piše samo o Kočevarjih. Nismo zahtevali priznanje samo Kočevarjev kot manjšine, ampak splošno priznanje v "vseslovenskem smislu". V Sloveniji nismo samo Kočevarji del te manjšine, ampak tudi nemško govoreči Spodnje Štajerci in Kranjci!!! Na podlagi tega, se naše društvo pritožuje, saj v članku niste niti omenili ostalih štirih društev, ki smo bili prisotni na tem srečanju.

Pri tem naj še poudarim, da Društvo Peter Kosler, Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, sami sebe URADNO ne deklarirajo kot pripadnike nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Osebno nimamo nič proti njim, sporočiti le želimo, da med nami obstaja bistvena razlika.

Njihova društva skrbijo za ohranjanje kulture naših prednikov in ne za ohranitev NEMŠKE ETNIČNE SKUPNOSTI. Zato je sporno, da njih predstavljate kot predstavnike narodne skupnosti, ker tega nimajo nikjer zapisanega, niti se nikoli niso izrekli za pripadnike nemško govoreče manjšine.Iz tega razloga, zahtevamo, da popravite oz. dopolnite članek, saj trenutno ni legitimen, ker nas ostalih sploh niste niti poklicali ali obvestili, kaj šele vprašali za mnenje.

 Kot predstavnik Kulturnega društva nemško govoreče, bi dodal še, da odgovor predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja označujemo za sramoten in ne naklonjen človekovim pravicam. Za nas kulturni sporazum ni sprejemljiv. Prvič, ker nas uradno nasljavlja kot SKUPINO in ne narodnostno manjšino. Mi nismo nobena skupina. Skupina je lahko peščica nogometašev ali gasilkcev, ne pa narodnostna!!! In drugič, 21 000€, ki jih Republika Slovenija letno namenja vsem našim društvom, je obsojanja vredno norčevanje iz nas!

 Zgroženi smo, da ste našega sorojaka gospoda Avgusta Grila prikazali, kot edinega, ki je zahteval priznanje naše skupnosti kot manjšine in kot nekoga, ki nima nobene podpore. Avgustu Grilu naše društvo izraža vso spoštovanje, ker je imel toliko poguma, da je še drugič JAVNO in na glas povedal, kaj so naše zahteve.

 S prisrčnimi pozdravi,

Vito Ofak, predsednik Kulturnega društva nemško govoreče mladine / Kulturverein deutschsprachiger Jugend

Kidričeva 4

1330 Kočevje/Gottschee

xxx

Odgovor ob obisku predsednikov Pahorja in Fischerja

Priznanje nemškogovoreče manjšine v Sloveniji je preresno vprašanje, da bi o njem spraševali turistična društva in lastnika blagovne znamke »Koprivnik – Nesseltal«.  Ko sem nastopil na odru v Kočevju, nisem govoril kot predstavnik vseh prebivalcev Kočevske, temveč kot predsednik Društva Kočevarjev staroselcev in kot bivši predsednik krovne organizacije, ki združuje kulturna društva nemškogovoreče skupnosti, kar pa turistična društva in zasebni zavodi seveda niso.

Vse evropske države, v katerih živi nemška etnična skupnost – razen Slovenije – so to manjšino, ki je v vseh teh državah možno zdesetkana, v taki ali drugačni obliki priznale. Svet Evrope že vrsto let opozarja Slovenijo, da je treba položaj nemške manjšine urediti.

Avstrijski parlament je januarja 2012 sprejel soglasen sklep, da si mora Avstrija prizadevati za priznanje nemške manjšine v Sloveniji. Ker slovenski mediji o tem sklepu javnosti sploh niso obvestili, so seveda tudi izjavo predsednika Fischerja navedli zelo pomanjkljivo. Avstrija je namreč zrela parlamentarna država, v kateri soglasni sklep parlamenta obvezuje tudi predsednika države.

V Sloveniji na prepotrebno priznanje čakata dve avtohtoni skupnosti, poleg nemške tudi judovska, na kar je opozoril že Peter Toš v Delu pred približno dvema letoma in pol. Predsednika Pahorja pa so svetovalci žal založili s prazno formulo, češ da vse rešuje 61. člen ustave, kar pa ne drži; 61. člen ustave namreč nemškogovorečim državljanom Slovenije ne zagotavlja dodatnih nobenih pravic, ki jih ne bi zagotavljal tudi v Sloveniji živečim Alžircem, Pakistancem, Kitajcem in drugim, ki uživajo državljanske pravice. Zagotavlja samo individualno rabo lastnega jezika in nič drugega. Za pripadnike etničnih skupin, ki kot posamezniki živijo v Sloveniji, je ta člen primerna rešitev in postavlja Slovenijo v Evropi med civilizirane države. Za pripadnike avtohtone manjšinske skupnosti pa seveda ni zadosten, o čemer se lahko prepriča vsakdo, ki odpre Ustavo RS in poišče ta člen. Podpora RS našemu društvu na podlagi kulturnega sporazuma za letošnje leto znaša 4.000 €. Kulturni sporazum pa pri razdeljevanju že tako izjemno skromnih sredstev tudi ne daje nobene prednosti kulturnim društvom nemškogovoreče skupnosti, temveč približno polovico namenja drugim organizacijam, zato se ne gre čuditi, da se te organizacije distancirajo od moje kritike nevzdržnih razmer. Da pri financiranju po kulturnem sporazumu sploh ne gre za financiranje manjšinskih dejavnosti, pa je jasno vsakemu, ki je prebral kriterije za dodeljevanje sredstev.

August Gril