Retuširanje zgodovine po metodi SDS

Na YouTubu se je pojavil nov posnetek, ki iz zornega kota SDS in njenega voditelja enostransko prikazuje, kako komunisti že 25 let preganjajo Janeza Janšo

Na svetovnem spletu se je znova pojavil video, ki novodobno zgodovino Slovenije prikazuje na zelo samosvoj način, ki je blizu perspektivi stranke SDS in njenega voditelja. Filmček je nekakšna lepljenka znanih polresnic, neresnic in različnih sklepov in povezav, iz katerih je zgrajena nekoliko klavstrofobična in na trenutke celo paranoična ideologija največje slovenske opozicijske stranke. Prispevek naj bi sicer 'uradno' na YouTube poslal Matej Novak, toda montaža posnetkov in glas angleškega spikerja dokazujeta, da se je film z naslovom Slovenija 25 let pozneje zelo očitno medil in kuhal v propagandnih kotlih zelo blizu SDS. Prav tako je zelo očitno, da film ni namenjen zavajanju slovenske, pač pa predvsem tuje publike.

Omenjena SDS-ova ter zagotovo tudi Janševa 'resnica' se seveda prične z Janševo aretacijo, ki naj bi jo izvedel gospod Hrastar, delavec SDV. Že v naslednjem prizoru se v vlogi tožilke – dvajset let pozneje – pojavi gospa Hrastar, soproga istega agenta SDV, ki je aretiral Janša. To sporočilo filma, ki povezuje dva v resnici nepovezana dogodka, se nato vleče skozi vso filmsko pripoved omenjenega izdelka. Povedano preprosto: Janša je velik borec proti komunizmu, komunisti pa ga na različne načine že več kot desetletji poskušajo spraviti s prizorišča, da bi lahko v miru opravljali svoje umazane posle. To tezo nato neznani avtorji filma dokazujejo na različne načine.

Ef6ksheiv2k

Avtorji zatrjujejo, da so »komunisti hoteli preprečiti samostojnost Slovenije«, čeprav vsi vemo, da so plebiscit predlagali Žakljevi socialisti in so ga podpirali komunisti, medtem ko je bil Demos tedaj še proti. Vojna v Sloveniji je prikazana kot primer tuje agresije, kjer naj bi si slovenske sile po desetih dnevih bojev »pridobila nazaj 99 odstotkov svojega ozemlja« – čeprav vojska sploh ni zasedala ozemlja, ampak je šla samo na meje. Avtorji trdijo, da je »Milošević pozneje odločil, da umakne vojsko iz Slovenije«, čeprav je odločitev o tem v resnici sprejelo predsedstvo SFRJ z glasom Janeza Drnovška. Takoj po diplomatskem priznanju naj bi »komunisti znova prišli na oblast«, kar je seveda še ena laž, saj so v vladi največ besede imeli Liberalni demokrati.

Ti komunisti naj bi nato vladali do leta 2004 in »suspendirali vse tranzicijske procese«, sodniki in tožilci, ki so jih izbrali komunisti, pa so medtem dobili trajen mandat. Istočasno je bila izvedena privatizacija, ki je bogastvo države preselile v roke nomenklature blizu komunistom. Takoj so prevzeli nadzor tudi nad mediji, predvsem nad Nedeljskim Dnevnikom, od koder naj bi sledil nato napad na Janšo v obliki afere Patria – v resnici pa ja časnik samo napovedal objavo finske televizije in nič več. Romana Logar naj bi odkrila okoli 700 kaznivih dejanj pri privatizaciji, vendar je bila odstavljena, komunistični tožilci pa so ustavili vse procese – avtorji pa so pozabili dodati, da je prav tedaj Barbara Brezigar, Janševa kandidatka za predsednico države, ustavila vse postopke zoper Janšo v času afere Smolnikar ter raziskovanja trgovine z orožjem.

Avtorji filma nato še prikazujejo, kako so komunisti okupirali vse pomembne funkcije, skupaj s svojimi otroci pa so prevzeli tudi Narodno banko, univerze in vse državne položaje. Kučan naj bi bil zaradi svojega nadzora medijev izvoljen za predsednika še drugič in tretjič, čeprav tretje potegovanje za mandat ni bilo dovoljeno - Ustavno sodišče je ob tem ostalo tiho, v Vrhovnem pa so seveda itak sami stari komunisti... Janša naj bi po oceni avtorjev ne samo uspešno vodil predsedovanje EU, pač naj bi izvedel tudi vrsto reform ter 'stabiliziral proračun' (v resnici: zadolžil državljane še za nekaj generacij). Potem pa je Milan Kučan ustanovil Forum 21, ki odslej v državi menda nadzira vse. In tako naprej do afere Patria, ki je seveda vrhunec pravosodne zarote zoper poštenega predsednika največje opozicijske stranke v Sloveniji.

V filmu, ki so mu dali pretenciozen naslov Slovenija 25 let pozneje pa seveda manjkajo zelo pomembni deli novodobne slovenske zgodovine. V filmu ne izvemo ničesar o Janševi komunistični diplomski nalogi in njegovemu članstvu v ZK, njegovi vlogi pri izbrisu in množičnih kršitvah človekovih pravic, trgovini z orožjem, revidiranju zgodovine, razširjanju sovraštva do drugače mislečih, omejevanju svobode medijev, napadih na novinarje, pogubni gospodarski politiki in dokazih, ki so jih tožilci zbrali zoper njega in njemu najbolj zveste funkcionarje v aferi Patria. In prav tako seveda ne zvemo ničesar niti o njegovem prikrivanju premoženja neznanega izvora, ki ga je odkrila KPK.

Prav zato prebivalci Slovenije iz tega filma ne bodo mogli izvedeti ničesar novega. Prav nasprotno, tistim, ki dogajanje v Sloveniji dobro poznamo, se bo črnobelo risanje raznih zarot od leta 1988 naprej, ki jo prikazuje omenjeni film, najverjetneje zdelo precej kratkovidno in otročje. Kljub temu pa bi si ta filmček, ki se hitro širi po spletu, zaslužil precej več pozornosti, kot se morda zdi na prvi pogled. Filmček namreč v sebi skriva vsaj del odgovora na vprašanje, kako je mogoče, da so bili člani Evropske ljudske stranke (EPP) nedavno tako naivni, da so celo sredi še nedokončanega sodnega postopka dali svojo javno podporo nepravnomočno obsojenemu predsedniku SDS v zadevi Patria.

Če si nekdo ogleda takšen film in o Sloveniji ne ve veliko, seveda ni nenavadno, če se ujame na SDS-ovske limanice laži in zgodovinskih falsifikatov. In že od nacističnih mojstrov propagande vemo, da ljudje lažje verjamejo veliki laži kot pa majhni, pa tudi to, da se tisočkrat ponovljena laž vsaj v nekaterih primerih in za nekaj časa – lahko spremeni v resnico.

Do prave resnice pa se pride samo z diskutiranjem, razčlenjevanjem dejstev in zoperstavljanjem neresnicam. In Janša to dobro ve, prav tako pa dobro pozna delovanje sodobnih medijev. Če bo takšna enostranska resnica zaradi podcenjevanja tega filma na YouTubu ostala brez odgovora, potem se ne bi smeli čuditi novim izjavam podpore iz tujine na račun komunističnega pregona hrabrega osamosvojitelja, branika zahodnih vrednot in svetilnika demokracije na slovenskem delu Evrope.