Ustanovni kongres stranke Solidarnost

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja, Odbor za pravično in solidarno družbo, posamezniki iz Mreže za neposredno demokracijo ter podporniki so danes ustanovili stranko Solidarnost - za pravično družbo. Na kongresu so sprejeli dokumente in izvolili vodstvo. Stranko bodo vodili kar trije ljudje: Damjan Mandelc, Uroš Lubej in Marina Tavčar Krajnc. Kongres so začeli z odlomkom iz Platonove Države - o pravičnosti in krivičnosti. Zbralo se je 211 udeležencev, kar je dovolj za ustanovitev stranke.

Boris Vezjak je razložil, zakaj so se odločili za predsedstvo in ne za enega predsedninka stranke: "Odločili smo se, da prekinemo s samoumevnostjo logike enčenja stranke z enim obrazom, želimo poudariti sodelovanje, odprtost, zato ponujamo unikatno rešitev, ponujamo predsedstvo, ne predsednika. Naši kandidati za skupno predsedstvo so: Marina Tavčar Krajnc, Uroš Lubej in Damjan Mandelc. Poskusimo ceniti njihov pogum v teh kritičnh časih, ko mnogi drugi poskušajo rešiti Slovenijo le v svojih mislih," je še dejal Vezjak.

Damjan Mandelc prihaja iz Odbora za pravično in solidarno družbo, Uroš Lubej je predstavnik gibanja Vseslovenska ljudska vstaja Marina Tavčar Krajnc pa je iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Program stranke je nastajal kar nekaj mesecev, med rugimi pa so pri njegovi pripravi sodelovali Dušan Keber, Darko Štrajn, Marko Golob, Lenart Zajc, Stanko Štrajn, Damjan Mandelc, Marjutka Hafner in Boris Vezjak ...

Marina Tavčar Krajnc, članica troglavega vodstva,  je opozorila, da je solidarnost tako pomembna in tako odsotna od politike, da jo je treba izpostaviti ponovno.  "Nismo skupina idealistov, zmoremo realistično in strokovno oceniti, kaj je narobe v družbi in najti ustrezne rešitve. Vemo pa, da hitrih rešitev ni." Prebrala še misel Martina Lutra Kinga: »Strahopetnost sprašuje: ali je varno? Preračunljivost sprašuje: ali je politično? Nečimrnost sprašuje: ali je priljubljeno? Vest pa sprašuje: ali je prav? In pride čas, ko moramo zavzeti držo, ki ni niti varna, niti politična, niti priljubljena, toda moramo jo zavzeti, ker vest govori, da je pravilna.«

Uroš Lubej je po glasovanju predsedstva udeležence kongresa nagovoril drugi: "Če je v Sloveiiji še vedno kdo, ki trdi, da ne vemo, kaj hočemo, da nočemo prevzeti odgovornosti, da se ne znamo organizirati, če je še kdo, ki dvomi v moč navadnih ljudi, je danes dobil odločen odgovor, in ta odgovor se glasi: solidarnost za pravično družbo." Poudaril je, da oblast ni cilj Solidarnosti, njihov cilj je povrniti moč prvotnim vzvodom moči, ljudem.

Tretji član predsedstva Damjan Mandelc je spomnil, da živimo v času, "ko ne rabimo koncentracijskih taborišč, da bi ljudi zasužnjevali, v času, ko ni treba ljudi seliti na določena območja, da bi jih lahko nadzorovali", zato je čas za nov upor. "Solidarnost ni koncept miloščine," je nadaljeval, " je zaveza, da tisto, kar ustvarimo, delimo, da napredujemo, da otrokom ponujamo zdravo, čisto okolje, človekove in državljanske pravice. Solidarnost je ideja prihodnosti,ki jo je mogoče uresničevati v sedanjosti. Čas je, da končamo z apatijo in da zgradimo solidarnejšo družbo. Čas je, da pokopljemo mrtve, da se jim poklonimo, ker so bili ljudje, in da se obrnemo v prihodnost. Moramo pokazati vrata tistim, ki to ljudstvo razdvajajo."

Pred glasovanjem o predsedstvu je bila razprava članov nove stranke. Ana Marija Jenko se je udeleževala protestov. "Trideset tisoč ljudi je prišlo na ulice, kjer smo edino imeli priložnost izvajanti demorkacijo pri nas. Nihče od vodilnih ni imel posluha za nas, zato oblikujemo alternativo, ki se bo zavezemala za dobrobit in enake možnosti za vse. V Solidarnosti smo odločeni spremeniti delovanje države," je prepričana.

Jože Pirjevec je v svojem govoru poudaril, da bo leto 2013 "postalo zapisano kot obdobje, ko smo spoznali, da je treba oblikovati novo družbeno pogodbo in politično kulturo". "Nismo se ozirali po tujih vzorcih, ampak oblikovali svojo originalno idejo, ki se ji reče solidarnost. Solidarnost pomeni, da hočemo ustvariti pogoje, v katerih bo vsak človek spoštovan, v smislu neodtujljivih pravic. Družba bo socialno pravična do vseh. Država bo ščitila osovne socialne dobrine, ne da bi posamezniku motila možnost lastnega razvoja, ustvarjalnosti in podjetnosti." Udeležencem ustanovnega kongresa Solidarnosti je še povedal, da v novi stranki "hočemo Slovenijo, ki se ne bo odpovedala svojih suverenosti, ampak bo znotraj EU to suverenost uveljavljala kot razpoznaven in enakopraven osebek. Slovenijo, ki se bo mednarodno in doma angažirala v obrambo vrednot solidarnosti." "Cilji so visoki, saj slonijo na najžlahtnejši dediščini evropskega humanizma. Narodu gre moj poziv: vsi ki ste pogumni, ki ste pripravljeni misliti na izviren način, ki nočete govorice sovraštva, korupcije, egoizma, stopite v naše vrste."

Program Solidarnosti na ustanovnem kongresu predstavlja Dušan Keber. Pojasnil je, da ima stranka dva velika cilja. "Prvi je onemogočanje avtoritarnega načina vladanja, ki smo mu priča in ki se ciklično ponavlja zadnjih 20 let. Drugi temeljni cilj je graditev solidarnosti kot alternative neoliberalni ideologiji. Sreča posameznika je odvisna od sreče drugih. Solidarnost ne ukinja in ne želi ukiniti individualne gospodarske pobude, ampak se ne strinja z današnjim izkorišanjem posameznikov in si želi uveljaviti spoštovanje človeka." Keber je poudaril, da najprej potrebujemo dogovor o te, v kakšni dravi želimo živeti. "Tega zdaj ne vemo," ugotavlja.

"Cilj ne more biti pomoč države revnim, da bi se lažje prebijali skozi revščino. Naš cilj je odprava revščine. Ne moremo se sprijazniti s tem, da ljudje po končanem delu odhajajo po humanitanro pomoč. Vsak, ki opravlja koristno delo, mora prejemati dohodek, ki mu zagotavlja človeka vredno blagostanje. Do tega moramo priti z davčno reformo, delitvijo dobička, z omejenim razponom dohodka v javnem in zasebnem sektorju, in nenazadnje z vpeljavo unierzalnega temeljnega dohodka," je poudaril Dušan Keber. Opozoril je tudi, da je treba referendumu vrniti nekdanjo vlogo. "Trudili se bomo, da bodo občani dobili neposredno pravico odločanja o lokalnih proračunih in želeli prepričati državljane, da bi bilo v našem kulturnopolitičnem okolju vredno razmisiti o obvezni udeležbi na volitvah, da bi lahko dobili prave politike." V Solidarnosti prav tako ne bodo dopustli krčenja socialne države, po Kebrovih besedah pa se v stranki Solidarnost zavzemajo tudi za "prekinitev uklanjanja tujim silam".

Glavni cilji nove stranke so, kot navajajo v programu, prizadevanje za demokracijo in zoperstavljanje avtoritarnemu načinu vladanja ter graditev solidarnosti in socialne pravičnosti kot alternative neoliberalni ideologiji.

V stranki si želijo bolj neposreden vpliv državljanov na odločanje, zato si bodo med drugim prizadevali za možnost odpoklica izvoljenega politika in možnost predčasnih volitev z referendumom, povrnitev vloge referendumov in obvezno udeležbo na volitvah v DZ. Zavzemali se bodo za oster obračun s korupcijo, obrambo socialne ter krepitev pravne države in zagotavljali uresničljiv gospodarski program. Poudarek dajejo ohranitvi slovenskega gospodarstva v lasti države ter da v prihodnosti ne bi več prelagali bremen na ramena najbolj revnih. Napovedujejo zavzemanje za drugačne rešitve, ki bodo bolje reševale socialne probleme naše družbe.