Doktrina šoka

Borut Mekina je zelo nazorno prikazal potek stresnih testov v bankah in probleme, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Ob načinu izvajanja testov in ob ceni, ki jo je morala Slovenija za to plačati, se postavlja vprašanje ali res ni moglo biti drugače in ceneje. Zato bi bilo prav, da bi pristojni organ(i) izdelal(i) poročilo o samem poteku pogajanj slovenskih predstavnikov z EU pred začetkom izvajanja stresnih in med samim potekom. Doslej je o vsem tem bila »bančna skrivnost«, kot je tudi večina drugih pogajanj slovenskih predstavnikov z EU. Močno me zanima tudi, če so slovenski pogajalci doslej že opazili, da nasprotna stran, ki nastopa z avtoriteto neke mednarodne združbe, recimo EU, ni nujno tudi taka strokovna avtoriteta za zagovarjanje stališč te združbe. Zato se, ob primerni vztrajnosti in ustreznih strokovnih argumentih da tudi ovreči marsikatero njihovo zahtevo. Res je, da je naša nemoč v veliki meri posledica slabega finančnega in gospodarskega položaja, toda, menim, da je tudi posledica pomanjkanja samozavesti.

V Državnem zboru posebna komisija raziskuje odgovornost za nastalo porazno stanje v slovenskem bančništvu. Seveda v vsakem primeru nosijo odgovornost za to posojilodajalci in posojilojemalci. Komisija je najbrž sposobna razlikovati, kateri slabi krediti so nastali kot posledica finančne in gospodarske krize, kateri so pa nastali zaradi nestrokovnega dela ali »prijateljskega« dogovarjanja. Pada pa v oči velika zagretost politike pri iskanju odgovornih med bančniki in gospodarstveniki, nič pa ne razpravljajo o odgovornosti politikov za neustrezno politiko v času, ko je bilo odobrenih največ teh kreditov. Če člani te preiskovalne komisije sami ne bodo razširili preiskavo tudi na odgovornost za neustrezno ekonomsko politiko, bi morala vlada za to delo pooblastiti skupino neodvisnih strokovnjakov in njihove ugotovitve predstaviti javnosti.

Ostaja odprto poglavitno vprašanje kako pripeljati v normalno delovanje ne samo bančni sistem, temveč tudi gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo itd. Dejstvo je, da je sedanji ekstenzivni in tudi anarhični razvoj na mnogih področjih predrag. Kot se govori, vsi se zavedamo, da so potrebne spremembe. Toda, za spremembe smo le, če prizadenejo druge, ne pa nas. Denimo, vsi so za zmanjšanje javne porabe, toda občin se ne dotikati. Vsi smo za spremembe v zdravstvu, toda že majhne spremembe glede mreže porodnišnic, ki so jo pripravili strokovnjaki, je bila pričakana na nož itd. Samo z zboljšanjem javnega naročanja, varčevanjem na vseh področjih in podobno, ne moremo za daljše obdobje rešiti nakopičenih problemov. Potrebne so korenite organizacijske spremembe, bolj natančno ločiti javno od zasebnega in predvsem spremeniti sisteme financiranja zdravstva, občin itd.

Vlada bi morala glavne sile usmeriti v izboljšanje upravljanje državnega premoženja, tudi v tistih podjetjih, ki so namenjena za prodajo. Saj imajo dobro stoječa podjetja višjo ceno in če bodo prinašala dobiček pa sploh ni sile, da bi hiteli s prodajo. Slabo banko bi morala vlada prednostno usmeriti v razdolževanje podjetij in njihovo usposabljanje za normalno poslovanje.

Vsi smo tudi proti korupciji, še zlasti mediji. Zato mnogi prebivalci sprašujejo ali je to normalno, da je Janez Janša še vedno medijska zvezda, kot da ne bi bil nepravnomočno obsojen na dve leti zapora. V tem prednjači javna TV, ki je samo Janševo trditev, da bi bilo za Slovenijo cenejše, če bi zaprosila za pomoč iz reševalnega sklada, predvajala kar nekajkrat (izgleda, da je bilo pomembno, da ga vidimo z in brez klobuka). Pa ne samo to: TV zvesto prenaša tudi vse prireditve, ki jih Janša organizira sebi v čast. Ob tem mu nepogrešljivo sekundira tudi Lojze Peterle, ki vedno poziva, da se vrnemo na vrednote osamosvojitve. Poročevalcu TV se ni zdelo potrebno, da ga zaprosi, da končno pove, katere so te vrednote: ali je to čas prodaje orožja brez dokumentacije, ali je to čas »čiščenja« Slovenije nezaželenih prebivalcev- čas ko so nastali izbrisani, ali je to čas, ko so propadali paradni konji slovenskega gospodarstva, ki jih je Peterle zaničljivo poimenoval »socialistični mastodonti« itd. No, za javno TV je bila tudi tako splošna izjava toliko pomembna, da jo je morala sporočiti slovenski javnosti.

Brez stalnega razkrinkavanja demagogije, sprenevedanja in dvoličnosti bomo težko hitro dosegli normalno politično, finančno in gospodarsko stanje. Ugled države bomo povrnili tudi v poslovnem in političnem svetu, če bomo urejena, gospodarsko uspešna in zaupanja vredna država. To ne bi smelo biti pretežko, saj smo na mnogih drugih področjih v samem svetovnem vrhu.