»Akademska sfera in znanost sta močno hierarhični organizaciji in lahko bi rekli precej diskriminatorni«

Za uveljavljanje žensk v znanosti obstajajo še zelo velike ovire

Za uveljavljanje žensk v znanosti obstajajo še zelo velike ovire, meni predsednica komisije za ženske v znanosti Mirjana Ule. Pogoji napredovanja so bolj prilagojeni moškim, "saj ti nimajo tolikšnih težav pri usklajevanju družinskega in kariernega dela". Žensk v znanosti ne manjka, potrebno jim je le omogočiti, da po šolanju nadaljujejo delo. Kot je pojasnila Uletova, so ženske v zadnjih desetletjih množično vstopile v znanost in v visokošolsko izobraževanje.

"Med diplomantkami jih je 60 odstotkov in celo 45 odstotkov med doktoricami znanosti, njihovo delo pa se običajno zaključi na nivoju mladih raziskovalk ali docentk," je pojasnila in dodala, da je med docentkami 40 odstotkov žensk, med rednimi profesorji pa jih ostane samo še 20 odstotkov. Rezultati ankete med doktorji in doktoricami znanosti, ki jo je opravila komisija za ženske v znanosti, so pokazali, da se s podobnim problemom sicer soočajo tudi ženske v gospodarstvu in izven akademskih institucij. "Očitno se ženske z visoko izobrazbo zaposlujejo na nižjih položajih, kjer dobijo priložnost," je dejala Uletova.

Komisija sicer deluje v okviru direktorata za znanost pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ustanovljena je bila leta 2001 na pobudo Bruslja. Uletova je pojasnila, da so v zadnjem mandatu delali na različnih področjih, predvsem pa na analizi položaja žensk skozi statistične podatke ter skozi ocene samih znanstvenikov in znanstvenic. "Zanimivi so že sami podatki o plačah, ki kažejo, da zadnje desetletje ženske na istih položajih v znanosti in akademski sferi zaslužijo od pet do 10 odstotkov manj kot moški," je poudarila predsednica komisije.

Med razlogi Uletova vidi predvsem problem usklajevanja družinskega s kariernim delom. "Podatki o tem, kdo skrbi za gospodinjstvo, namreč kažejo, da so ženske mnogo bolj obremenjene z družinskim in gospodinjskim delom," je pojasnila. "Akademska sfera in znanost sta močno hierarhični organizaciji, tradicionalni in lahko bi rekli precej diskriminatorni," pravi Uletova, a poudarja, da ne gre samo za položaj žensk. Pri raziskavi so bili namreč pozorni tudi do drugih marginalnih skupin. Slabši je tudi položaj mlajših znanstvenikov.

Uletova sicer poudarja, da so ženske uspešne v raziskovalnem delu, uspešno sodelujejo tudi s tujimi raziskovalnimi institucijami, res pa je, da je njihovo delo bolj skrito in prikrito. To se po njenem kaže tudi skozi nagrajevanje. "Ženska do letos v zadnjem desetletju ni prejela ene najvišje nagrade za znanost. Nagrajujejo se moški dosežki," je poudarila. "Če samo pogledamo sestavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med 99 rednimi člani so samo tri ženske. Med častnimi doktorati, ki jih na ljubljanski univerzi vsako leto podeljujejo od leta 1926, so bili samo štiri podeljeni ženskam," je še navedla.

Zdajšnja sestava komisije za ženske letos zaključuje svoj mandat, ob tem pa bo danes v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev knjige in pogovor na temo Ženske v znanosti, ženske za znanost: Znanstvene perspektive žensk v znanosti in dejavniki sprememb. (STA, mm)