»Nasilje nad ženskami vsakodnevno vpliva na družbo«

Nasilje nad ženskami se dogaja vsak dan in povsod

Agencija EU za temeljne pravice (Fra) je objavila rezultate doslej največje raziskave o nasilju nad ženskami v EU, ki razkriva obseg njihove zlorabe doma, v službi, javnosti in na spletu. Iz poročila je razvidno, da je fizično, spolno in psihično nasilje nad ženskami obsežna zloraba človekovih pravic v vseh državah članicah EU. V raziskavi, ki so jo izvedli med marcem in septembrom 2012, je sodelovalo več kot 42.000 žensk, starih od 18 do 74 let, ki živijo v EU. Glavne ugotovitve iz raziskave kažejo, da je 33 odstotkov ali 62 milijonov žensk v EU fizično in/ali spolno nasilje doživelo po 15. letu starosti. 22 odstotkov žensk je fizično in/ali spolno nasilje doživelo s strani partnerja, pet odstotkov vseh žensk pa je bilo posiljenih.

Skoraj vsaka deseta ženska, ki je doživela spolno nasilje s strani osebe, ki ni bila njen partner, navaja, da je bil v ta najhujši primer nasilja udeležen več kot en storilec. 43 odstotkov žensk je doživelo določeno obliko psihičnega nasilja s strani sedanjega ali prejšnjega partnerja, kot je na primer javno poniževanje, prepoved zapuščanja hiše ali zaklepanje, gledanje pornografije pod prisilo ali grožnje z nasiljem. 33 odstotkov žensk je v otroštvu doživelo fizično ali spolno nasilje s strani odrasle osebe. Pri tem jih je 12 odstotkov doživelo spolno nasilje, od tega polovica s strani moških, ki jih niso poznale.

55 odstotkov žensk je doživelo določeno obliko spolnega nadlegovanja. 32 odstotkov vseh žrtev spolnega nadlegovanja je dejalo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali stranka. Kar 67 odstotkov žensk ni prijavilo najhujšega primera partnerjevega nasilja policiji ali kateri drugi organizaciji. "Teh številk iz raziskave preprosto ne moremo in ne smemo prezreti. Raziskava Fra kaže, da je fizično, spolno in psihično nasilje nad ženskami obsežna zloraba človekovih pravic v vseh državah članicah EU," je rezultate pospremil direktor agencije Fra Morten Kjaerum.

Dodal je, da je "razsežnost problema dokaz, da nasilje nad ženskami ne vpliva zgolj na nekaj žensk, ampak vsakodnevno vpliva na družbo. Zato morajo oblikovalci politik, civilna družba in delavci na terenu preveriti ukrepe za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ne glede na to, kje se pojavlja". "Zdaj je treba ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami dvigniti na novo raven," je pozval Kjaerum. Fra ob tem ponuja več predlogov za izboljšanje stanja in podporo oblikovalcem politike EU in nacionalnih politik, na podlagi katerih bi lahko sprejeli in izvajali ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in odzivanje nanj.

Fra tako poziva, da bi morale države članice EU ratificirati konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija), partnerjevo nasilje pa obravnavati kot javno in ne zasebno zadevo. Zakonodaja v vseh državah članicah EU bi morala zato posilstvo v zakonski zvezi obravnavati enako kot druge primere posilstva, na nasilje v družini pa bi se morala odzvati kot na resno vprašanje v interesu javnosti, še poziva Fra. Fra tudi predlaga, da bi države članice EU pregledale obstoječi obseg odzivov zakonodaje in politike na spolno nadlegovanje ter ob tem upoštevati, da se lahko pojavi v različnih okoljih in medijih, kot so internet in mobilni telefoni, policija, zdravstveni delavci, delodajalci in strokovne službe za pomoč žrtvam pa morajo biti usposobljeni ter imeti zagotovljena ustrezna sredstva in potrebna pooblastila za vzpostavljanje stika z žrtvami.

Policija in druge ustrezne službe bi tudi morale biti usposobljene za prepoznavanje in razumevanje vpliva psihične zlorabe na žrtve, da bi lahko prepoznale vse oblike nasilja nad ženskami (in dekleti) v najrazličnejših okoljih in ustrezno ukrepale. Prav tako je policijo treba spodbujati, da redno išče in preiskuje primere spletnega zalezovanja in nadlegovanja. Svetovni splet ter družbena omrežja bi morala proaktivno pomagati žrtvam spletnega nadlegovanja, da prijavijo zlorabo, in jih spodbujati, da postavijo meje nezaželenemu vedenju. Potrebe žrtev, ki lahko med drugim trpijo zaradi samoobtoževanja in občutka sramu, bi morale obravnavati strokovne službe za pomoč, kampanje in odzivi na nasilje nad ženskami pa se morajo usmeriti tako na moške kot ženske, pri čemer se morajo moški pozitivno vključiti v pobude, ki nasprotujejo nasilju nekaterih moških nad ženskam. Fra tudi poziva k izboljšanju in uskladitvi podatkovnih zbirk o nasilju nad ženskami znotraj držav članic EU in med njimi. (STA, mm)