Pisarna za prekarce

Sedemnajsti februar je bil za marsikoga, ki se v Sloveniji ukvarja s kreativnimi tehnologijami, socialnim podjetništvom in kulturo, slovesen dan. V nekdanji tobačni tovarni so odprli kreativni center Poligon, največji prostor za coworking v Sloveniji.

Eva Perčič, ena od treh vodij Poligona, coworking prevaja kot »sodelo«. Gre za prostore, kamor hodijo delat ljudje, ki sicer delajo doma, ker jim to omogočajo sodobne tehnologije in ker jim to omogoča prožno delovno razmerje. »Coworkerji« so predvsem svobodnjaki, pogodbeni delavci podjetniki, zaposleni v malih podjetjih.

»Razvoj novih načinov zaposlovanja in samozaposlovanja mladih je eden izmed odgovorov na družbene izzive. Predstavljeni načini dela mladim omogočajo, da se povezujejo, si izmenjujejo izkušnje, si med seboj pomagajo in ustvarjajo,« je povedala ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak, ko je marca obiskala Poligon in napovedala finančno podporo.

V veliki dvorani nad ljubljansko upravno enoto je prostora za okoli sto ljudi. Petindevetdeset evrov na mesec stane uporaba mize, 275 evrov pa pisarna. »Coworking je odziv na spremembe na trgu delovne sile,« pojasnjuje Eva Perčič. »Ljudje pogosto sodelujejo samo pri nekaterih projektih, nimajo stalne pisarne in so vedno doma. Če hodijo sem, jim ni dolgčas, pa še možnost sodelovanja z drugimi obstaja.«

Sodelovanje in izmenjava znanja sta glavni namen prostorov za coworking, saj spodbujata ustvarjalni proces, iz katerega se razvijajo zamisli in podjetniški načrti. In ko kreativci potrebujejo denar za uresničitev zamisli, jim v Poligonu pomagajo prijaviti projekt na Kickstarter, spletno platformo za pridobivanje sredstev od množice donatorjev in tistih, ki izdelek kupijo vnaprej. »V enem mesecu smo pripravili več kot sto projektov za Kickstarter,« pove drugi vodja Poligona Luka Piškorič.

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s FDV se je v članku za Ekonomsko demokracijo vprašala, ali je coworking »revolucija na delovnih mestih« ali »obliž na rane socialno izoliranih delavcev«, toda na vprašanje ni dokončno odgovorila. »Prostore za coworking podpiram, vendar menim, da niso nastali iz želje po opuščanju prejšnjih načinov dela,« pojasnjuje. »Slišimo, da mladi danes nočejo toge delovne organizacije – stalne pisarne, unificiranega delovnega časa, da si hočejo deliti prostore in uživati v časovni prožnosti. Mislim, da te in druge trditve upravičujejo preveliko fleksibilizacijo dela, negotovost plačila in negotovo socialno varnost. Moja teza je, da se je coworking razvil prav zato, ker mladi, ki jim je onemogočen dostop do tradicionalnih oblik skupnega dela v organizaciji, iščejo, kar je bilo prej za delavce samoumevno.«