Ustavno sodišče prekoračilo pristojnosti?

Prvega aprila je državni zbor sprejel odlok o razpisu referenduma o zakonu o arhivih. V njem je odločil, da bo referendum 4. maja. V stranki SDS, ki je »kriva« za referendum – zbrali so dovolj podpisov, da ga je državni zbor moral razpisati –, z datumom niso bili zadovoljni, zato so na ustavno sodišče že 3. aprila vložili pobudo za presojo ustavnosti odloka. Ustavno sodišče je danes odlok razveljavilo. Državni zbor bo moral določiti nov datum, saj naj bi, tako ustavni sodniki, »izpeljava referenduma 4. maja otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja«.

Sodniki so odločbo (dostopno na: http://www.us-rs.si/media/u-i-76-14.odlocba.pdf ) utemeljili na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v katerem po mnenju sodišča zakonodajalec določa, da se v času decembrskega državnega praznika, božično-novoletnih praznikov, šolskih počitnic in poletnih dopustov referendumska opravila ne morejo izvajati.

4. maj po mnenju sodišča spada v to časovno kategorijo, ko se referendumske aktivnosti ne smejo izvajati, saj bi se zaključek volilne kampanje in predčasno glasovanje odvijala v času prvomajskih počitnic.

Da se volivcem omogoči čim učinkovitejše izvajanje pravice glasovanja je po mnenju ustavnih sodnikov pomembno tudi zato, ker je nova ustavna ureditev uvedla strožje pogoje (kvorum), po katerih je lahko zakon na referendum zavrnjen.

V koaliciji so do odločitve sodišča kritični.

V poslanski skupini PS so zapisali, da odločitev sodišča »ni prvi primer, ko je ustavno sodišče prekoračilo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca. Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da je kar samo določilo vsebino zakonske materije in prepovedalo izvajanje referendumov in lokalnih ter državnozborskih volitev v času poletnih, jesenskih in zimskih šolskih počitnic ter vseh praznikov ter dni pred in po praznikih.«

S tem je močno omejilo (in ne zavarovalo) časovno izvajanje neposredne demokracije v Sloveniji, so še dodali: »Po mnenju sodišča namreč več kot 100 dni (pri čemer v ta izračun dnevi pred in po praznikih sploh niso vključeni) v letu sploh ne bomo smeli izvajati niti državnozborskih niti lokalnih volitev, pa tudi ne referendumov.« S kreativno interpretacijo 16b člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi je sodišče kar samo zapovedalo, kdaj  naj se v državi ne izvajajo volitve in referendumi, so kritični v PS.

Določanje datuma referenduma, ki je v pristojnosti DZ, gotovo ni niti ogrozilo ustavne ureditve niti ne kršilo ustave, ocenjuje prvak SD Igor Lukšič in dodaja, da bi »v skladu s tem, kar ustavno sodišče počne, mirno lahko kar samo določilo datum«. Zanj je ustavno sodišče »preseglo mero dobrega okusa v skladu z vlogo, ki jo ima«.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je dejal, da se je v zadnjih odločitvah ustavno sodišče prevečkrat postavilo na polje izvršilne in zakonodajne oblasti: »Ustavno sodišče mi zadnje čase deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno.«

SDS je sicer predlagala, da bi se referendum izvedel na dan volitev v Evropski parlament, ki bodo 25. maja. Tako bi v predvolilni kampanji lahko zakon o arhivih izkoriščali za mobilizacijo volilne baze. Po mnenju vodje DeSUS Karla Erjavca pa odločba glede na argument sodišča, da ljudje potrebujejo dovolj časa za dobro odločanje, verjetno »nakazuje, da tudi 25. maj ne bi bil pravi datum, ker bi bile motnja evropske volitve«.

A ustavno sodišče se je o tem tudi opredelilo: zapisali so, da za istočasno glasovanje ni ustavnih ovir.