Religija v upadu, vera v porastu

V ZDA upada število pripadnikov uradnih religij, narašča pa število tistih, ki se pogovarjajo z bogom

Ni skrivnost, da je religioznost v ZDA v neprestanem upadu. Kot kaže zadnja raziskava PEW, je mogoče okoli 20 odstotkov vprašanih, ki v ZDA pripadajo generaciji rojenih med leti 1980 in 2000, pri vprašanju o religiji označiti z nevernimi, torej kot takšne, ki ne pripadajo nobeni posebni veroizpovedi in se opredeljujejo kot ateisti ali kot agnostiki. Gre za povečanje nereligioznih, saj jih je bilo v ZDA še leta 2007 le 15 odstotkov. Nekateri verski voditelji v ZDA so zato začeli kritizirati sekularizacijo Amerike. Vendar je sedaj raziskava univerze Carnegie Mellon odkrila nekaj novih presenetljivih dejstev v okviru teh številk. Po podatkih njihovega Inštituta za integrirane inovacije je sicer res, da samo 52 odstotkov vprašanih vidi v veri svojega življenjskega vodnika, vendar hkrati 62 odstotkov istih trdi, da se zasebno pogovarjajo z bogom, kar pomeni, da religiozni pravzaprav niso manj religiozni, pač pa, kot je dejal Peter Boatwright, namestnik direktorja inštituta, izražajo močan občutek vere. Več>>

Z drugimi besedami, vse več ljudi se izogiba uradnim religioznim institucijam in se raje zateka k intimnim verskim občutkom. Torej, k veri naredi-si-sam, kot to imenuje Kaya Oakes, gostujoča predavateljica na UC Berkeley, ki opozarja, da institucionalne religije vse bolj odpovedujejo pri iskanju odgovorov na vprašanja tistih, ki se ne prištevajo k nobeni religiji. Mnogi iz mlajše generacije, rojenih v letih pred koncem drugega tisočletja, so zato razočarani zaradi povečane politizacije religije. Nekateri veri obračajo hrbet tudi zaradi usmeritve zoper istospolno usmerjene.

Raziskavo so naredili na vzorcu 2000 moških in žensk, starih od 18 do 34 let. Pri raziskavi so se pokazale tudi nekatere demografske razlike. Afroameričani se bolj pogosto zatekajo k veri (67 odstotkov) in govorijo z bogom (78 odstotkov), pri vprašanih španskega porekla pa so raziskovalci odkrili največje razlike med tistimi ki se zatekajo k veri (54 odstotkov) in tistimi, ki govorijo z Vsemogočnim (67 odstotkov). Z bogom naj bi se pogovarjalo 70 odstotkov ruralnih in 60 urbanih verujočih, vendar pa raziskovalci niso odkrili korelacije med izobrazbo in ravnijo pogovora z bogom, kar po nekaterih ocenah nasprotuje študijam, ki so odkrile močno povezavo med vero in pomanjkanjem inteligence.

Ta zaključek pa je morda tudi nekoliko preveč daljnosežen, kajti študije, ki so dokazovale močno korelacijo med pomanjkanjem inteligence in vero v Boga, ni mogoče enoznačno izenačiti s to raziskavo, ki odkriva povezavo med izobrazbo in pogovori z bogom. Izobrazba in inteligenca vsekakor nista sopomenki. Bolj inteligentni vsekakor lahko dosežejo višjo izobrazbo, vendar to še ne pomeni, da so med bolj izobraženimi samo izjemno inteligentni. V tem pogledu se zdi nekoliko bolj relevantna študija, ki je že lani ugotovila »zanesljivo negativno korelacijo med inteligenco in religioznostjo«. Trije psihologi, ki so ocenjevali zbrane metapodatke, so inteligenco opredelili kot »sposobnost razmišljanja, načrtovanja, reševanja problemov, abstraktnega razmišljanja, razumevanja kompleksnih idej, hitrega učenja in učenja iz izkušenj«.

Ob tem ne gre samo za eno, pač pa za analizo kar 63 znanstvenih študij, med katerimi so bile nekatere narejene že pred desetletji. Skupen zaključek je, da so verni manj inteligentni od nevernikov. Študija je bila narejena na Univerzi Rochester, naredil pa jo je profesor Miron Zuckerman. Analiza je odkrila močno negativno povezavo med inteligenco in religioznosti v kar 53 od 63 primerih. V skladu s študijo z naslovom Povezava med inteligenco in religioznostjo: meta-analiza in nekatere predlagane razlage, ki je bila objavljena v Personality and Social Psychology Review, so podatki pokazali, da je celo med otroštvom mogoče pričakovati, da se bo otrok odvrnil od vere, toliko bolj verjetno kolikor bolj inteligenten je. Ljudje, ki so nadpovprečno inteligentni, so zato podpovprečno pripravljeni verjeti v boga.

Ena od študij, ki je bila uporabljena v Zuckermanovi raziskavi, je tudi vseživljenjska, zelo dolga psihološka raziskava 1500 nadarjenih otrok z IQ-jem nad 135. Študija se je pričela že leta 1921 in se izvaja še danes. Celo izjemno stari ljudje iz te skupine so bili v povprečju bistveno manj verni kot povprečno inteligentna populacija. Kar pa seveda ne pomeni, da vera pri izgradnji in povezovanju družbe in tudi pri etičnih vprašanjih ni zelo pomembna. To radi priznavajo celo ateisti, ki opozarjajo, da verni tudi za dobrodelnost namenijo več denarja od neverujočih. Ali kot je v svojem najnovejšem blogu zapisal pomočnik urednika komentarjev Tom Chivers: »Ni dokazov za obstoj boga in zato ni razloga, da bi verjeli vanj. Ko smo razčistili s tem vprašanjem, se lahko posvetimo izgradnji čim bolj prijetnega sveta. In rad priznam, da nas vera lahko nauči, kako to doseči.«