S hojo do odgovorov!

Urbani sprehod kot spoznavanje ljudi in okolice ter začetek angažmaja

Sprehodi po mestih so lahko prav domiselni. Miklavž Komelj je pred leti izdal alternativni vodnik po Ljubljani, knjižico, s katero lahko hodimo od enega do drugega ljubljanskega partizanskega obeležja. Umetnika Estela Žutič in Gilles Duvivier pa sta v knjižici Revolucija Akcija zbrala raznovrstne užitne in zdravilne rastline, ki jih lahko med sprehodom po prestolnici najdemo v razpokah med asfaltom, na zelenicah in ozelenelih kupih ruševin. Svojevrstno odkrivanje našega glavnega mesta, takšnega, ki ga klasični turistični vodniki morda po krivem prezrejo, je letos pripravil tudi vsestranski umetnik in atraktor Dragan Živadinov – skupaj z njim se je bilo mogoče sprehoditi po Kosovelovi Ljubljani. 

Da je hoja kul, pa čeprav zanjo včasih začuda potrebujemo dodatno spodbudo, se zavedajo tudi na Inštitutu za politike prostora. S pomočjo lokalnih nevladnih organizacij in številnih povezanih posameznikov zato že četrto leto po več krajih v Sloveniji izvajajo kakšno uro in pol trajajoče vodene Urbane sprehode po mestnih četrtih. Prek njih osveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora.

Slovenski urbani sprehodi, ki nosijo tudi ime Jane’s Walk, so sicer del globalne akcije z istim imenom. Pobuda je nastala leta 2007 v Torontu, njen namen pa je širjenje duhovne dediščine urbanistke Jane Jacobs in skrb za živost mest, ki se poraja s povezanostjo prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci. Zadnjih šest let sprehodi ob prvem koncu tedna v maju potekajo tudi zunaj kanadskih meja, v številnih mestih po vsem svetu. Pljusknili so tudi k nam in tako bo tudi letos, ko bo projekt trajal še nekoliko dlje kot po navadi, ves teden od 3. do 11. maja. V tem času se bodo zvrstili številni organizirani sprehodi po Ljubljani, Medvodah, Mariboru, Novem mestu, Škofji Loki, Tolminu, Ajdovščini in Celju, če omenimo samo nekatera mesta, ki bodo skušala tako opozoriti na svoje specifične problematike.

»Prijaznost mest do pešačenja ima ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem okolju in cvetočem lokalnem gospodarstvu,« poudarja Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora. Zgodovinsko gledano so bila evropska mesta, še posebej če jih primerjamo z ameriškimi in sodobnimi azijskimi mesti, od nekdaj do pešcev zelo prijazna. Tudi slovenska mesta so do pešcev bolj ali manj prijazna, kar pa ne pomeni, da ne more iti na slabše, in po Peterlinovi oceni se stanje dejansko slabša. »Izvajajo se ureditve, s katerimi se preprosto pozablja, da smo ljudje prvenstveno pešci. V zadnjem desetletju ob obvoznicah denimo rastejo nakupovalni centri brez kakršnekoli regulacije glede količine prodajnih površin.« To se mu zdi neodgovorno. Se pa zavedanje o problematičnosti takšnega početja krepi. Tudi zaradi takšnih pobud, kot so Urbani sprehodi.

Ta projekt sicer prinaša različne rešitve glede urejanja prostora. V Celju so recimo že predlani s kredo narisali prehod za pešce in tako opozorili na možno dodatno ureditev. Na osvetlitev so opozarjali v Piranu, kjer so na enem od sprehodov opozorili tudi na potrebne ureditve za slepe in slabovidne. Rezultati so odvisni od posameznih lokalnih skupnosti. Nekatere njihove pobude pa so že dobile tudi ustrezne rešitve.

Ena od do pešcev bolj prijaznih ureditev v prestolnici je po mnenju Peterlina predel od Delove stolpnice na Dunajski cesti mimo Gospodarskega razstavišča in vse do Astre. Na eni strani so parkirani avtomobili, ki naredijo nekakšno bariero, potem so tu še pas zelenja, kolesarska steza in zelo širok, vedno poln pločnik. »Pešci tudi sicer najraje zahajamo tja, kjer so drugi ljudje, v oživljen prostor,« dodaja. Po drugi strani bi uresničitev že predlagane širitve te ceste, ki je del širše prometne politike v prestolnici, oškodovala prav pešce. »Ko v neki omejen prostor dodaš nov cestni pas, namenjen avtomobilom, moraš tega nekje vzeti. V tem primeru bi izgubili zelene površine.« Na splošno se zdi, da je Ljubljana že krenila v jasno smer dajanja prednosti javnemu potniškemu prometu, pešačenju in kolesarjenju, torej tistim oblikam gibanja, ki povzročajo najmanj škode v prostoru. »Z avtomobili namreč ne moremo zadostiti potrebam po mobilnosti, saj zavzemajo preveč prostora tako v mirujočem kot gibajočem stanju,« je prepričan Peterlin, ki pa del rešitve seveda vidi tudi v čim več mestnih površinah, namenjenih pešcem.

No, ravno Urbani sprehodi so priložnost, da se ljudje spoznajo in se pogovorijo o pozitivnih praksah ali težavah, s katerimi se srečujejo v svojem okolju. Skozi takšna srečanja lahko pridemo do dragocenih rešitev težav, ki se porajajo v posamičnih okoljih, in oblikovanja pobud za privlačnejše in prijetnejše življenje. Mesto pač gradijo njegovi prebivalci in skupaj smo močnejši kot vsak zase.

Urbani sprehodi
Kje: po vsej Sloveniji
Kdaj: od 3. do 11. maja 2014