Janša mora v zapor

V primeru Patria je višje sodišče potrdilo sodbo okrajnega, kar pomeni, da je sodba v zadevi pravnomočna. Janez Janša mora za dve leti v zapor, Anton Krkovič in Ivan Črnkovič pa za 22 mesecev; vsi morajo v treh mesecih plačati po 37 tisoč evrov. Več >>

Sodišče pod vodstvom višjega sodnika Milana Štruklja je med drugim na 70-stranski sodbi zapisalo, da »izveden dokazni postopek izključuje možnost kakršnekoli drugačne odločitve«. Prvostopenjsko sodišče naj bi vse okoliščine »pravilno ocenilo in ustrezno vrednotilo, vsled česar sta izrečeni kazenski sankciji potrebni in pravični«, sklicevanje Črnkoviča, Janše in Krkoviča na politično ozadje primera pa naj bi bilo »neumestno« in sprevrženo.

Glede pritožb Janeza Janše je višje sodišče uvodoma zapisalo, da gre v procesu Patria za »indično sodbo«. To pomeni, »da sodišče iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, pri čemer obsodilno sodbo izda takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje«.

Glede na to naj bi prvostopenjsko sodišče v primeru Janše v celoti in pravilno ugotovilo dejansko stanje, »in zanje navedlo obširne in prepričljive razloge ter je na tej podlagi … , s stopnjo gotovosti (izven razumnega dvoma) obdolženega Ivana Janšo ... utemeljeno spoznalo« za krivega. Tako naj tudi ne bi držala Janševa trditev, da bi mu naj bilo očitano kaznivo dejanje na neznanem kraju, ob neznanem času in na neugotovljen način. Po mnenju vrhovnih sodnikov niti fraze »na neugotovljen komunikacijski način« tožilec ne bi rabil zapisati, saj so dokazi jasni.

Višji sodniki so se odzvali tudi na ponavljajoče se trditve Janeza Janše in njegovega zagovornika Francija Matoza, češ da je šlo v primeru Patria kvečjemu za »miselni delikt«. Zapisali so, da po njihovi oceni »Janšev sprejem obljube nagrade (za SDS), ne predstavlja miselnega delikta«, ampak da gre »za zavestno in voljno obdolženčevo ravnanje, ki se je v zunanjem svetu (preko številnih med seboj povezanih in dopolnjujočih dokazov) jasno in povsem nedvoumno manifestiralo«.

Tudi glede Krkoviča in Črnkoviča je vrhovno sodišče pritrdilo sodnici Barbari Klajnšek. Kot je znano, je Krkoviča ta »osebno« prizadela, ko je zapisala, da je Krkovič »svoj položaj in ugled, ki si ga je pridobil kot osamosvojitelj in pomočnik načelnika generalštaba izkoristil za nečastna koruptivna dejanja«. Vrhovno sodišče se je strinjalo tudi s to formulacijo.

Ali bo torej Janez Janša čez npr. že teden dni res pozvan na prestajanje zaporne kazni, pa sicer še ni gotovo. Obstajata namreč še dve možnosti. Ena je pritožba na vrhovno sodišče vzporedno z zahtevo, da se prestajanje zaporne kazni zamrzne do končne odločitve vrhovnega sodišča. In druga možnost, pritožba na ustavno sodišče, ki zaradi kršitve človekovih pravic ves proces razveljavi.

Slednje se je v Sloveniji zgodilo doslej le enkrat, in sicer v primeru, ko obsojencu ni bilo omogočeno spremljanje procesa v materinem jeziku. A v primeru Janeza Janše takšna, izjemna odločitev npr. ustavnega sodišča ni popolnoma izključena, glede na to, da je aktualna zasebna ustavnih sodnikov doslej sledila nekaterim pomembnejšim predlogom stranke SDS. Eden izmed njih, Ernest Petrič, je ta teden že dejal, da mora biti sodba »vodotesna,« kot da je Janša nekakšna izjema med mnogimi drugimi primeri.

Takšen razplet afere Patria bo imel tudi politične učinke. Janševi podporniki že napovedujejo proteste, ta teden je luč sveta ugledal nov propagandni dokumentarec v angleščini z naslovom Maske padajo. Najbolj neposreden učinek sodbe pa bo seveda ta, da Janez Janša ne bo mogel kandidirati za poslanca na verjetnih predčasnih volitvah. Janša je doslej stranki SDS zagotovil tudi do 10 odstotkov vseh glasov.