Ferguson je slika sveta

Militarizacija rasizma in neoliberalno nasilje

Dogodki v ameriškem Fergusonu, kjer je belopolti policist ustrelil neoboroženega temnopoltega 18-letnega Michaela Browna, so pokazali, kakšna rasistična vojaška metafizika prevladuje v ZDA. Policisti so postali vojaki, ki soseske vidijo kot vojne cone. A ni prav opozarjati le na militarizacijo policije, ampak je v povezavi s tem treba opozoriti tudi, da je metafora »vojna cona« izraz globalne politike, v kateri sta bili socialna država in javnost nadomeščeni s strojem financ, militarizacijo celotne družbe in široko uporabo kazenskega pregona. Več>>

Dogodki v ameriškem mestu Ferguson, kjer je belopolti policist ustrelil neoboroženega temnopoltega 18-letnega Michaela Browna, so pokazali, kakšna rasistična vojaška metafizika prevladuje v ZDA. Policisti so postali vojaki, ki soseske vidijo kot vojne cone. Po naseljih hodijo v popolni opremi za spopad s protestniki, z brzostrelkami, uporabljajo oklepna vozila in drugo smrtonosno orožje z bojišč v Iraku in Afganistanu. Njihova naloga je, da pokažejo, da so pripravljeni na spopad. Je torej čudno, da nasilje postaja norma za ukrepanje proti domnevnim »kriminalcem«, posebej v času, ko vse več ravnanj postaja kriminalno vedenje, Henry A. Giroux sprašuje v članku na Truthout.

Po njegovi oceni je napaka, da bi se osredotočili samo na militarizacijo policije in njena rasistična dejanja. Smo namreč priča brutalnemu ubijanju in mobilizaciji nasilja države, ki je značilno za vsako neoliberalno, rasistično, morilsko državo po svetu.

Neoliberalni ubijalski stroj je na pohodu po vsem svetu. Neoliberalne države ne morejo več opravičevati izvajanja brezobzirne moči in kazino kapitalizma. Ker se moč korporacij širi čez nacionalne meje, finančna elita lahko svoj strupeni načrt širi s pomočjo politike globalno. Kot pravi Slavoj Žižek, svetovni kapitalizem ne more več ohranjati in tolerirati globalne enakosti.

Zaradi velike neenakosti, povečevanja revščine, zaradi krepitve brutalne države, napada na vse javne sfere, se neoliberalizem ne more več enačiti z demokracijo. Kapitalistična elita, naj bodo to menedžerji skladov tveganega kapitala (hedge funds), novi milijarderji iz Silicijeve doline, predsedniki uprav bank in korporacij, za legitimizacijo ne potrebuje več ideologije. Moč si zdaj zagotavlja s silo in kontrolo nad institucijami ameriške družbe. Pošteno je, če povemo, da so preveč ošabni in brezbrižni, da bi jih brigalo, kaj to pomeni za navadne ljudi, piše Giroux.

Neoliberalni kapitalizem nima nič skupnega z demokracijo, kar vse bolj ugotavljajo zlasti mladi po vsem svetu. Kot ugotavlja Žižek, je bila vez med demokracijo in kapitalizmom pretrgana. Vodilna elita, ki je ne zanima nič drugega kot dobiček, bo naredila vse, da bo zaščitila svoje interese.

Zato ni prav opozarjati le na militarizacijo policije, ampak je v povezavi s tem treba opozoriti tudi, da je metafora »vojna cona« izraz globalne politike, v kateri sta bili socialna država in javnost nadomeščeni s strojem financ, militarizacijo celotne družbe in široko uporabo kazenskega pregona.

Nastanka vojnega policista in države nadzora sta povezana in sta značilna za avtoritarno družbo in ukinjanje družbenih svoboščin. Pod režimom neoliberalizma se širi krog tistih ljudi, ki veljajo za zamenljive in je proti njim dovoljeno uporabiti silo. Težka roka države ni samo rasistična, ampak je del avtoritarnega načina vladanja, ki je pripravljeno ukrepati s silo proti vsakomur, ki ogroža neoliberalni kapitalizem, krščanski fundamentalizem in moč vojaško-industrijsko-akademske države nadzora. Ameriška uporaba morilskega orožja proti sovražnikom v tujini zdaj prihaja tudi domov.

S povečevanjem terorja države nasilje postane DNK družbe, ki se noče ukvarjati z večjimi strukturnimi problemi, kot so velika neenakost razdelitve bogastva in moči. Vlada pa v takšnih razmerah brez opravičila služi interesom bogatih in močnih korporacij.

Ferguson nas spodbuja, da spremenimo razmišljanje o politiki, da ne mislimo le o reformah, ampak o veliki spremembi vrednot, institucij in tega, kaj naj bi dejansko bila demokracija. Živeti je treba v državi, kjer nas nasilje skrbi, ne zabava.