Otroci milijarderjev in njih slaba vest

Fundacije super bogatih niso nič drugega kot pralnice vesti

Peter Buffett je po poklicu sin. Njegov oče Warren Buffett je s trenutnim premoženjem 62 milijard dolarjev eden najbolj premožnih ljudi na svetu. Na prvi pogled Peter izpolnjuje vse pogoje bogatega dediča. Pisarno ima v 33. nadstropju stolpnice na prestižni Peti aveniji v New Yorku, blizu centra Rockefeller. Iz svoje pisarne gleda zgradbe in stolpnice bank in koncernov. Iz te pisarne porablja denar, ki ga je dobil od svojega očeta. Kar ne ustreza klišejem bogatega dediča, je čelo v kotu. Peter Buffett (56 let) je vodja alternativne rokovske skupine, denar svojega očeta pa po poročanju die Zeit namenja za odpravo sistema, ki mu je omogočil obogateti. Hoče namreč reformirati kapitalizem. VEČ>>

Ko je Peter Buffett leta 2006 od očeta Warrena Buffetta dobil milijardo dolarjev, sta z ženo Jennifer ustanovila fundacijo Novo, katere namen je globalna preobrazba družbe iz kulture zatiranja v kulturo enakosti in sodelovanja. Med drugim podpira pobudo pridelovalcev iz Floride, ki se borijo proti brutalnim delovnim pogojem na poljih za pridelavo paradižnika. Skupaj z Novo je delavcem uspelo velike kupce Wal-Mart, McDonald's in Burger King prisiliti, da kupujejo paradižnik le od pridelovalcev, ki so se zavezali, da bodo delavcem zagotavljali boljše pogoje za delo in pošteno plačilo.

Petra Buffetta pogosto primerjajo z Johnom D. Rockefellerjem, dedičem naftnega tajkuna, ki je svoje življenje preživel z delitvijo donacij. Veliko dedičev ameriške denarne aristokracije bi imelo slabo vest, zato je dobrodelnost stranski produkt ameriškega kapitalizma, pravi specialist za finančno in poslovno zgodovino John Steele Gordon.

Buffett in njegova žena pa imata v svetu velikih neprofitnih organizacij težave. V krogu denarne elite v New Yorku, ki se, seveda za dobrodelne namene, zabava na nočnih zabavah v egipčanskem templju metropolitanskega muzeja, ali pa obeduje v slavnostnih oblačilih pod lestenci plesne dvorane v hotelu Pierre, se počutita tujca. »Nisva mogla razumeti, zakaj so ti ljudje zganjali toliko hrupa okrog naju. Najin priimek in zgolj to, da sva se pojavila, je bilo dovolj, da so postali navdušeni,« danes razlaga Buffett.

V njem se kopiči nelagodje, ki ga zdaj lahko izraža samo z glasbo. Najprej s pesmijo, preteklo poletje je svoje misli objavil v New York Timesu. Že naslov njegovega komentarja je provokacija: Industrijski kompleks dobrodelnosti, kar je analogija na vojaško-industrijski kompleks, ki pomeni prevelik vpliv orožarske industrije na politiko, pred katerim je svaril nekdanji predsednik ZDA Dwight Eisenhower.

Peter Buffett v komentarju graja 'mecenski kolonializem'. Sam je doživel pritisk darovalcev denarja, da bi kot boter moral osrečevati ljudi iz drugega kulturnega kroga. Ne glede na to, ali je ta pomoč namenjena za učenje ljudi, kako pridelovati hrano, za izobraževanje, za spodbujanje gospodarstva, vedno znova je doživljal, kako ti darovalci preprosto prenašajo iste koncepte z mesta na mesto, brez upoštevanja kulture, geografske lege in družbenih norm.

Še slabše je, da fundacije industrialcev in finančnikov poskušajo reševati probleme, ki jih njihovi člani s svojimi komercialnimi dejavnostmi sami ustvarjajo. Z enakim tempom kot raste neenakost raste dobrodelnost. »Skoraj vedno, ko se nekdo bolje počuti, ker je nekaj dobrega naredil, bo nekdo na drugem koncu sveta ali ceste porinjen v sistem, ki mu ne omogoča nikakršnih možnosti,« pravi Buffett. V bistvu je celoten sistem dobrodelnosti zgolj »pralnica vesti« za vrhnji odstotek državljanov.

Tudi za sistem mikroposojil nima pohvalnih besed: »Na koncu gre vedno za to, da bi te ljudi spravili v naš sistem dolga in obresti.« Cilj je ves svet spremeniti v velik trg. Buffett zato predlaga, da je donacije bolje porabiti za preskušanje novih konceptov, ki podirajo obstoječe strukture in sisteme. »Potrebujemo nov sistem«. Ta poziv je naletel na buren odziv, ki ga veseli. Ponavljajoče se obtožbe, da je utopist, so zanj dokaz, da je na pravi poti. Nezmožnost predstavljati si, da je alternativen sistem mogoč, je zanj bistvo problema. »Potrebujemo nove ideje, nove zasnove – potrebujemo nekoga, kot je bil Marx,« pravi.

Kljub temu ima očitno sam težave, da bi se odcepil od sveta svojega očeta. Po njegovih besedah bodo trgi vedno obstajali, saj ljudje od pradavnine menjavajo in trgujejo. Kapitalizem je treba narediti bolj človeški, preoblikovati ga je treba iz sistema transakcij in dobička v sistem odnosov in skupnosti. Da je to mogoče, želi dokazati z novim projektom.

Staro kmetijo, ki je 100 kilometrov oddaljena od New Yorka, namerava spremeniti v raziskovalni in učni center za lokalno trajnostno kmetijstvo. S tem projektom hoče dokazati, da obstaja alternativa industrijskemu kmetijstvu. Hkrati, ko skuša spremeniti sistem, ki je njegovemu očetu omogočil, da je postal milijarder, Peter Buffett svojega očeta Warrena Buffetta občuduje. »Moj oče vidi krivice in socialno neenakost«. Sedanji sistem kapitalizma pa po njegovih besedah ne more trajati večno, kajti v vseh gospodarskih panogah naletimo na izkoriščanje, če dovolj globoko kopljemo.