Alenka Bratušek za »odporno energetsko unijo«; KPK ni ugotovila nepravilnosti

Nekdanja slovenska premierka v Evropskem parlamentu je poskušala prepričati poslance dveh pristojnih odborov, da je primerna za funkcijo evropske komisarke za energetiko. Odgovorila je tudi na vprašanje glede samopredlaganja: Komisija za preprečevanje korupcije v postopku ni ugotovila nepravilnosti. Več>>

»Zagotoviti moramo energetsko varnost, konkurenčnost evropskih podjetij na globalnem trgu in zeleno rast. Naloga je zahtevna. Predsednica vlade sem postala v enem najtežjih obdobij za Slovenijo. Vajena sem delati pod izjemnim pritiskom, hkrati pa vem, da je včasih potrebna tudi nežna ženska roka,« je v uvodnem nagovoru dejala Alenka Bratušek.

Njena strategija je »odporna energetska unija«. To bi dosegla tako, da EU ne bi bila več odvisna samo od enega ali zgolj peščice dobaviteljev. Podprla bi uvajanje alternativnih virov energije, kar naj bi prineslo nova delovna mesta in večjo energetsko neodvisnost. Kot je navedla, EU trenutno »uvaža 53 odstotkov energije. Leta 2013 so stroški znašali 400 milijard evrov in so predstavljali petino skupnega uvoza. Odvisnost od uvoza predstavlja veliko tveganje«.

Bratušek je odgovorila na 45 vprašanj. Poslanci odbora za okolje in odbora za energetiko so imeli za vprašanje na voljo minuto, Bratušek pa lahko odgovori v največ dveh minutah.

Poslanci bodo do konca tedna sprejeli odločitev, ali jih je Bratušek prepričala. Če z odgovori slovenske kandidatke za komisarko ne bodo zadovoljni, bodo zahtevali dodatna pisna pojasnila in jo morda poklicali na ponovno zaslišanje.

Nekdanja slovenska premierka se je v uvodnem nagovoru dotaknila tudi imenovanja slovenskega evropskega komisarja. Dejala je le, da v Sloveniji pač ni bilo soglasja o kandidatu, zato je vlada v Bruselj poslala seznam s tremi, na katerem je bila tudi sama. Na kasnejša vprašanja poslancev, ali ne bi bilo primerno, da bi evropskim poslancem posredovala mnenje Komisije za preprečevanje korupcije o tem postopku, pa je odgovorila, da je bila doslej kaznovana le z globo za prometni prekršek, KPK pa da ni našla nepravilnosti.

Presplošen nastop?

»Govorite nam, da je situacija resna. To že vemo. Zato me zanima konkretno – nenazadnje boste vi kot komisarka vodili pogajanja o omejevanju podnebnih sprememb, to je delo za vodjo –, kaj boste storili, da bi povečali naše ambicije glede 40-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030? Kaj natančno nameravate storiti? In ne recite, da bo to težko, ker to že vemo,« jo je pozval Bas Eickhout iz vrst Zelenih.
»Verjetno se strinjate, da sama ne bom mogla doseči ciljev. Zato poudarjam, da bo potrebno sodelovanje držav. Vsekakor bom prevzela pobudo in naredila, kar bo potrebno, da bodo cilji, ki si jih bomo zastavili, ambiciozni, a še vedno realni. Pomembno se mi zdi, da na ta vlak pridobimo tudi druge države – Kitajsko in ZDA, ker tudi EU ne bo mogla sama rešiti vsega oz. bo naše ozračje zaradi drugih še vedno preveč onesnaženo. Vsekakor bom prevzela pobudo. Se pa zavedam, kje so omejitve. Zato poudarjam, da upam, da smo si te cilje postavili skupaj in da komisija sama, brez sodelovanja držav članic, ne bo mogla uspeti,« je odgovorila Bratušek in si zaslužila opazko nemške evroposlanke Cornelie Ernst, da je »zelo dobra v posploševanju«.

»Zelo pomemben portfelj vam je bil zaupan. V pismu gospoda Junckerja je jasno zapisano, da mora Evropa prevzeti vodilno vlogo na tem področju, vendar niste povedali, kako bi to dosegli. Ali menite, da ne bomo uspeli ohraniti konkurenčnosti, če bomo šli še dlje glede ciljev glede obnovljivih virov energije? Kako boste zagotovili, da bomo v EU imeli omrežje, ki bi omogočilo prenos presežkov energije iz ene države v drugo?« se je glasilo še eno konkretnejše vprašanje.

»Investicije, investicije in še enkrat investicije,« je odgovorila Bratušek. »S projekti energetske učinkovitosti dosegamo dva cilja: zmanjšujemo izpuste in zmanjšujemo našo uvozno odvisnost. S tem bo EU postala bolj energetsko neodvisna. Cilj, naj bo do leta 2030 v energetskem miksu držav vsaj 27 odstotkov obnovljivih virov energije, so za nekatere države težje dosegljiv. Dejstvo pa je, čeprav se danes res ponavljam, da so države skladno s pogodbo same odgovorne za sestavo tega energetskega miksa. Mimo pogodbe težko postavljamo pravila. Če pa se vsi zavežemo istemu cilju, se bomo tudi trudili in prišli do istega cilja.«

O trgovanju z emisijskimi kuponi je Bratušek dejala, da to podpira, čeprav je cena tone izpustov nizka. »Prepričana sem, da so kuponi pomemben mehanizem za doseganje okoljskih ciljev. Cena je nižja, kot smo pričakovali. A s tem mehanizmom dosegamo okoljske cilje.« Okoljevarstveniki sicer poudarjajo, da je nizka cena kuponov razlog, da podjetja ne investirajo v »čistejše« oblike proizvodnje.