Ima Vatikan papeža v senci?

Nemec Joseph Ratzinger še vedno živi v Vatikanu, čeprav je februarja lani odstopil kot papež Benedikt VI. V javnosti se pojavi redko, še vedno pa sprejema obiskovalce in objavlja svoja stališča. Ravno v tem vidijo kritiki probleme. Sprašujejo se, ali je Joseph Ratzinger neke vrste papež v senci, ali ima rimskokatoliška cerkev dvojno vodstvo, ali upokojeni papež spodnaša prizadevanja svojega naslednika Frančiška, da bi reformiral cerkev?

Razprave o teh vprašanjih je po poročanju N-TV sprožil sam Ratzinger z izdajo svojih aktualiziranih »zbranih del« iz leta 1972. V njih govori o odnosu rimskokatoliške cerkve do parov, ki se ločijo in znova poročijo. Ko je bil Ratzinger pred 42 leti še teolog, je menil, da bi morali ljudem, ki se ločijo in vnovič poročijo, po določenem času dovoliti, da bi lahko prejeli obhajilo. Zdaj to možnost zavrača.

Kritiki mu zaradi tega očitajo vmešavanje v sedanje razprave, kar ni v skladu z umikom, ki ga je naznanil sam, ko je objavil svoj odstop kot papež. Cerkveni zgodovinar Hubert Wolf meni, da je Ratzingerjevo ravnanje problematično, in se sprašuje, zakaj to počne. »Je naključje, da se je to zgodilo septembra, v času, ko je bila v Rimu sinoda na temo družine in spolne morale? Ali ga izkoriščajo vatikanski krogi, ki nasprotujejo reformam sedanjega papeža?«

Pater Bernd Hagenkord, vodja nemškega uredništva radia Vatikan, pravi, da je objava Ratzingerjevih del nekaj tednov po sinodi »nesrečna, ne pa kak velik problem«. Po njegovih besedah Benedikt noče svojemu nasledniku povzročati problemov in se vmešavati v aktualne razprave. Tudi papežev biograf in komentator Marco Politi trdi, da Ratzingerjev tekst in njegova radikalna sprememba stališča nista problematična. Ratzinger se je spremenil od leta 1972, ko je bil radikalni teolog, ki je zagovarjal reforme.

A dejstvo je, da Benedikt sprejema obiskovalce in objavlja besedila, ki jih je mogoče obravnavati kot komentarje o aktualnih vprašanjih politike cerkve. Ti razveseljujejo konservativce in tradicionaliste v cerkvi. Bivši papež je namreč pred kratkim izrecno podprl staro latinsko mašo, ki jo zavračajo predvsem tisti, ki zagovarjajo odprto cerkev, ki je ljudem blizu. S tem se je brez dvoma vključil v sedanjo razpravo, meni Hubert Wolf.

Strahovi, da bi v »kuriji lahko nastala dva konkurenčna centra moči, na čelu katerih bi bila papež in protipapež«, niso novi. Wolf pravi, da bi se moral Benedikt po odstopu vrniti na položaj kardinala, saj »ljudje v Vatikanu vidijo dva belo oblečena človeka in mislijo, da sta dva papeža«. Pater Bernd Hagenkord pa v tem ne vidi nikakršnega problema, tudi če bi bil oblečen v črno, bi Ratzingerjeve izjave enako pozorno spremljali in ocenjevali.

Vatikanist Marco Politi prav tako ocenjuje, da se Ratzinger po odstopu vede zelo korektno. Bivši papež po Politijevih besedah za sedanjega papeža Frančiška ni nikakršen problem. Papež Frančišek hoče, da se ljudje navadijo na to, da je nekaj povsem običajnega, če imamo papeža, ki se je upokojil. Hubert Wolf pa opozarja, da Benedikt s svojim obnašanjem prav to preprečuje. »To je voda na mlin tistih, ki želijo možnost odstopa papeža izključiti,« je prepričan.

Papež Frančišek vsaj na zunaj te razprave spremlja sproščeno. Pred nekaj tedni je dejal, da je Benedikt zanj »beli dedek« v soseščini. Benedikt je z odstopom odprl vrata za upokojene papeže, ki jih pred njim ni bilo. Frančišek bi sam storil enako.