28. 11. 2014 | Mladina 48 | Komentar
O nebralcih in osveščenih državljanih
Koliko in zakaj (ne) beremo na Finskem, v Franciji in Sloveniji
Ta hip najbolj svežo domačo knjižno ponudbo lahko do nedelje, 30. novembra, preverite na 30. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga gosti ljubljanski Cankarjev dom
© Borut Krajnc
Jubilejni Slovenski knjižni sejem pravkar doživlja vrhunce in kot vselej navaja k premisleku o našem odnosu do knjige in branja. Še pred dvema letoma je veljalo, da o delovanju knjižnega trga nimamo zanesljivih podatkov in se večinoma opiramo na ocene, leto 2014 pa nam je postreglo tudi s tem. Pa ne le nam. Francoski Nacionalni center za knjigo je objavil raziskavo Francozi in branje, Finci so ob tem, ko so bili glavni gostje Frankfurtskega knjižnega sejma, predstavili številne študije o fenomenu finske knjižne kulture, Slovenci pa smo dobili nadaljevanje raziskave Knjiga in bralci. To je Gregor Kocjan prvič opravil leta 1973, ponovitve so sledile leta 1979, 1984 in 1998. Seveda so se od zadnje izvedbe do danes zgodile pomembne spremembe tudi na knjižnem trgu: e-knjiga postopno, a vztrajno širi založniške modele, pojavile so se nove prodajne poti za knjigo (trgovski centri, internet) in spremenile so se nakupovalne navade. Od tod drugačen naslov raziskave, Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki jo kot vodja podpisuje dr. Samo Rugelj. Več kot dovolj snovi za razmislek, kako se je »vrednost branja« v naši družbi spreminjala in kako danes dojemamo knjigo. Če se pri tem primerjamo z najboljšimi, s francosko knjižno monarhijo in finskim bralnim čudežem, pa utegnemo priti tudi do kakega koristnega sklepa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.