Na podnebni konferenci dosežen šibek dogovor

Na podnebni konferenci v Limi so pogajalci sprejeli dokument, ki bo služil kot podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997 in naj bi bil sprejet prihodnje leto v Parizu. Dosegli so dogovor o formatu za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, vendar so okoljevarstvene organizacije kritične. Prepričane so, da gre za razvodenel kompromis, ki prinaša precej manj od začetnih zastavljenih ciljev.

Sporazum, ki naj bi ga sprejeli konec prihodnjega leta v Parizu, v veljavo pa naj bi stopil do leta 2020, bo prvič časovno zavezoval vse države na svetu glede izpustov toplogrednih plinov. Danes sprejeti dokument, ki tako postavlja temelje za doslej najcelovitejši dogovor o okolju, so poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji.

Sklepno besedilo na 37 straneh sicer opredeljuje zelo nedoločne kriterije za nacionalne podnebne zaveze, ki bodo služile kot podlaga za pariški podnebni sporazuma. Pogajalci so v besedilu zapisali, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze glede zmanjšanja izpustov do marca 2015. A to velja zgolj za tiste, »ki so to pripravljene storiti«, ostale države pa bi jim sledile v najkrajšem možnem času. Vsaki državi je sicer prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze. Nadalje so v besedilu tudi omilili formulacije, ki se nanašajo na posamične zaveze držav. Namesto prehodnega »bi morale« je v dokumentu zapisano, da države »lahko« sporočijo informacije, kot je referenčno leto in metodologija za izračun izpustov ter časovni okvir uresničitve zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

Okoljevarstvene organizacije z dogovorom niso zadovoljne in opozarjajo, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam. Dokument so označile za »nevarno šibko besedilo«.

Pogajanja na podnebni konferenci v Limi so sicer trajala dlje kot je bilo predvideno, saj razvite države in države v razvoju niso mogle doseči dogovora o vprašanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga zaznamuje več let trajajoč spor glede prevzemanja odgovornosti za izpuste. Države v razvoju zahtevajo, da se razvite države jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset. Razvite države po drugi strani s prstom kažejo na nekatere večje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ki po njihovem mnenju s pretirano uporabo premoga za doseganje hitre gospodarske rasti igrajo ključno vlogo pri onesnaževanju ozračja.