Neposrečeno

Ministrstvo za izobraževanje pripravlja predlog novega zakona o visokem šolstvu. Ožja delovna skupina je začela delati konec novembra, koncept zakona naj bi bil pripravljen še ta mesec. Delovno skupino vodi državni sekretar dr. Peter Maček in konec decembra je v intervjuju za Delo navedel še druge tri člane in štiri zunanje sodelavce. Še preden jih je naštel, pa je povedal, da je svetovalec skupine dr. Pavel Zgaga, eden največjih slovenskih strokovnjakov za zakonodajo s področja izobraževanja. Zgaga ni svetovalec te skupine. Pravi, da je bil konec novembra na zgolj enem sestanku pri ministrici dr. Stanki Setnikar Cankar in »od takrat nismo imeli nobenega stika, v katerem bi se lahko izrekal o vsebini«.

Državni sekretar je v intervjuju za Delo izrazil takšna stališča, da bi bilo resnično zelo težko verjeti, da je imel Zgaga kakršenkoli vpliv nanje. Maček je pozval k boljšemu sodelovanju visokošolskih in raziskovalnih zavodov z gospodarstvom in k prodaji znanja, ker »se tako študenti privadijo podjetniškega razmišljanja«. Napovedal je, da bo novi zakon vseboval »zunanje kontrole«, ki bi število vpisnih mest za posamezni študijski program povezale z zaposljivostjo diplomantov tega programa. Šel je še dlje in pozval k premisleku, »ali je za stopnjo razvitosti naše države potreben tolikšen delež mladih, ki gredo študirat«. V Sloveniji po njegovem »gojimo neko prepričanje, da več ko imamo izobraženih, boljše bo«. To načeloma velja, je dodal, a se je vprašal, ali »je smiselno imeti univerzitetne diplomante, je smiselno, da izobražujemo visoko usposobljene kadre, ki ne dobijo službe in gredo delat v Avstrijo in Italijo«. Omeniti je treba, da se je državni sekretar hkrati zavzel za razvoj elitnega plačljivega študija in za možnost fleksibilizacije delavcev na zavodih.

Na večino od teh stališč je opozoril predsednik visokošolskega sindikata dr. Marko Marinčič v javnem pozivu ministrici, naj sindikate vključi v pogovor. Ministrica se na Mačkove izjave ni odzvala, res pa je, da je tudi Marinčič izrazil upanje, da gre pri sekretarjevih besedah za »lahkomiselne retorične zdrse«, »neposrečene kavarniške izjave«. A Maček je vseeno vodja skupine, ki oblikuje novi zakon, in Zgaga pravi, da ni prepričan, »da se stvari odvijajo v pravo smer«.

Če bo zakon v skladu s tem, kar govori državni sekretar, se nam obeta ponovitev izkušnje iz leta 2013, ko so strokovnjaki in javnost večkrat izrazili odločno nestrinjanje s predlogom zakona o visokem šolstvu. Ta potem ni bil sprejet, a je šel v smer komercializacije visokega šolstva in obravnavanja izobraževanja kot storitve. Bil je popolnoma v skladu z Mačkovimi mnenji.