Simetrija?

»Ženske več vlagajo v potomstvo … Izbirajo partnerje, ki imajo več materialnih dobrin … Moškim so bolj privlačne, če imajo simetričen obraz in simetrične prsi … Moški raje izberejo ženske z dolgimi nogami in majhnimi stopali … Statistično je potrjeno, da imajo moški radi lepe in mlade ženske, saj so lepe ženske tiste, ki so zdrave …« To je le nekaj »dejstev«, ki jih je na predavanju o tem, kako ljudje izbiramo partnerje, v začetku februarja predstavila biologinja doc. dr. Simona Kralj Fišer.

Kmalu za tem je bil v reviji Jana z njo objavljen intervju, ob katerem je bila tudi grafika, kako že iz dolžine prstov na rokah razberemo, ali je kdo homoseksualec. Tudi drugi mediji (Dnevnik, Val 202) so njene besede razširjali brez kakršnekoli presoje, ali na človeka res vplivajo samo geni oziroma naravna težnja, da svojo dednino čim uspešneje prenaša naprej, in brez konteksta.

Poziv k »streznitvi« je prišel od Vstajniških socialnih delavk, skupine feministk, ki si prizadeva za dekonstrukcijo tudi biološko pogojenih diskriminatornih družbenih mitov in vzorcev. »Predavanje je zasnovano na srhljivem biološkem determinizmu, ki upravičuje žensko podrejenost in poustvarja sovraštvo do žensk kot naravnih strojev za rojevanje, kot nemočnih, nesposobnih sprejemanja lastnih odločitev,« so zapisale. »Znanost je uporabljena v službi ohranjanja obstoječega sistema, namesto da bi bila orodje družbenih sprememb. Ženske na domače ognjišče, čakat, da bo moški prinesel denar, in skrbet za simetrijo jošk!« so zapisale in znanstvenico pozvale, naj se zaradi utrjevanja nadvlade moških opraviči.

»Na predavanjih vedno povem, da ne govorim o svojih vrednotah. Po drugi strani pa tudi ne morem potvarjati izsledkov raziskav, ki jih predstavljam, ali se opravičevati, ker so, kakršni so. Vsebino predavanja si je treba razlagati v kontekstu evolucijske psihologije, sicer se res sliši grozljivo,« odgovarja Simona Kralj Fišer, ki se ima tudi sama za feministko.

A obsodba ni letela nanjo osebno, pojasnjujejo Vstajniške socialne delavke, ampak nanjo kot na strokovnjakinjo, kot nekoga, ki govori s pozicije moči. »Predavati biološko teorijo, ne da bi upoštevala feministično teorijo, ki je takšen determinizem dekonstruirala, je popolnoma zgrešeno,« pravijo.

»Nikakor ne mislim, da je človek determiniran z geni. Vedno je človekovo vedenje rezultat interakcije genov, okolja in samoaktualizacije. Očitno bi morala to tudi jasno povedati,« pravi biologinja in napoveduje, da bo v prihodnje bolj pozorna. »Zavedam se, da so zadeve lahko v napačnem kontekstu in ob napačni interpretaciji nevarne. V tem primeru pa se mi zdi zanimivo tudi dejstvo, da se na predavanje ni pritožil noben pripadnik moškega spola, ki ga evolucijska biologija obravnava kot reproduktivno mašino.«

O dolžini prstov na rokah, ki menda izdajajo človekovo spolno usmerjenost, pa dodaja: »Ne morem prevzeti odgovornosti, če mediji predstavljajo zadeve senzacionalistično.«

Vstajnice so v javnem pismu opozorile tudi na seksizem v akademskem svetu, ki ga vodilni, recimo rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, zanikajo.

»Seksizem v akademskem svetu obstaja,« pa o tem pravi Simona Kralj Fišer.