Tamara Kajtazović

 |  Mladina 8  |  Družba

Z umetnostjo nad občinsko politiko

Oživljeni narodni dom

Volonterska prenova dvorane novomeškega Sokolca

Volonterska prenova dvorane novomeškega Sokolca
© Tamara Prešeren

Umetniki Avtonomne kulturne cone Sokolc so z lastnimi sredstvi in močmi obnovili veliko dvorano sicer propadajočega prvega narodnega doma na slovenskih tleh, Sokolskega doma v Novem mestu. Obnovili so jo za namene že tradicionalnega pustnega karnevala. Letos so želeli pripraviti velik sprevod v središču mesta in so občino zaprosili za finančno pomoč pri izvedbi, a ostali praznih rok. »V stroške smo vračunali samo denar za material, potne stroške gostujočih performerjev in podobno. Ampak ko smo dobili zagotovljeno le desetino teh sredstev – pa še to smo morali vložiti sami in ne vemo, ali bo dejansko povrnjeno, smo se odločili denar raje vložiti v material za obnovo dvorane in karneval pripraviti v manjšem obsegu,« pojasnjuje Sebastjan Šeremet, vodja kolektiva v Sokolskem domu. Kljub birokratskim in finančnim oviram so pripravili pustni Rudolfov kabaret, kot so ga ob 650. obletnici ustanovitve mesta poimenovali po ustanovitelju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tamara Kajtazović

 |  Mladina 8  |  Družba

Volonterska prenova dvorane novomeškega Sokolca

Volonterska prenova dvorane novomeškega Sokolca
© Tamara Prešeren

Umetniki Avtonomne kulturne cone Sokolc so z lastnimi sredstvi in močmi obnovili veliko dvorano sicer propadajočega prvega narodnega doma na slovenskih tleh, Sokolskega doma v Novem mestu. Obnovili so jo za namene že tradicionalnega pustnega karnevala. Letos so želeli pripraviti velik sprevod v središču mesta in so občino zaprosili za finančno pomoč pri izvedbi, a ostali praznih rok. »V stroške smo vračunali samo denar za material, potne stroške gostujočih performerjev in podobno. Ampak ko smo dobili zagotovljeno le desetino teh sredstev – pa še to smo morali vložiti sami in ne vemo, ali bo dejansko povrnjeno, smo se odločili denar raje vložiti v material za obnovo dvorane in karneval pripraviti v manjšem obsegu,« pojasnjuje Sebastjan Šeremet, vodja kolektiva v Sokolskem domu. Kljub birokratskim in finančnim oviram so pripravili pustni Rudolfov kabaret, kot so ga ob 650. obletnici ustanovitve mesta poimenovali po ustanovitelju.

Sokolski dom, kulturni spomenik lokalnega pomena, je tako spet zaživel. Že leta zapostavljen propada v samem središču mesta. Mestna občina Novo mesto opravlja nujna sanacijska dela in plačuje materialne stroške, ki nastanejo v objektu – elektriko, komunalne storitve in podobno, vendar trajne rešitve še ni našla. Obljublja, da se bo prenove narodnega doma lotila celostno, skupaj z obnovo mestnega jedra, a naložba je menda prevelika, da bi jo lokalna skupnost financirala v celoti. »MO Novo mesto je bila večkrat neuspešna na javnih razpisih pri obnovi narodnega doma, prav tako niso bile dosežene konsenzualne rešitve v javnosti in strokovnih krogih glede namembnosti objekta,« pojasnjujejo z občine.

Gordijski vozel občinskih političnih neuspehov so v zadnjem desetletju skušale presekati različne umetniške skupine, najvztrajneje prav AKC Sokolc. Z dogodki, dobrodelnimi dražbami in umetniško dejavnostjo nadaljujejo kulturno tradicijo narodnega doma, lotevajo se tudi manjših popravil objekta. Poleg tega so recimo lani zbrali in dostavili več kot 28 ton človekoljubne pomoči žrtvam poplav v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

Umetnike so hotele prejšnje občinske administracije sicer že večkrat izseliti. Sklicevale so se na nevarnost objekta, a v AKC Sokolc zatrjujejo, da je nevarnost zgolj zunaj objekta, zaradi padanja opeke in podobno. Pod geslom »stati inu obstati« so se uprli, in medtem ko občinska politika čaka na rešilno bilko, finančno injekcijo, ki naj bi omogočila oživitev prvega slovenskega narodnega doma, ta v resnici že leta živi naprej. Pod spretno taktirko nadobudnih prebivalcev, ki se za občinske izgovore ne zmenijo prav dosti. »To je prva avtonomna cona od leta 1875, odkar je bil postavljen temeljni kamen,« pojasnjuje Šeremet in obljublja, da bodo poslanstvo doma v tem duhu tudi nadaljevali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.