Konec neenakosti

Zakaj se istospolni pari ne bi smeli poročiti? Zakaj bi zanje veljale samo nekatere pravice? Državni zbor je neenako obravnavo končno odpravil. Poslanci DZ so z 51 glasovi za in 28 proti potrdili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s katero je zakonska zveza po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. Nasprotniki človekovih pravic gejev in lezbijk, združeni v koalicijo Za otroke gre!, ki jih podpirajo stranki SDS in NSi ter slovenska rimskokatoliška cerkev, napovedujejo zbiranje podpisov za referendum, s katerim bi spremembe razveljavili. Ustavno sodišče referenduma tokrat ne bi smelo dovoliti – ustava se je od leta 2012, ko je dovolilo izvedbo referenduma o družinskem zakoniku, spremenila. Določa, da »referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, ni dopustno razpisati«.

Spremembe na področju zakonodaje, ki ureja istospolne partnerske skupnosti, so bile nujne. Ustavno sodišče je že leta 2009 in leta 2013, ko je presojalo ureditev pravice do dedovanja, presodilo, da gre pri »različni obravnavi istospolne zunajzakonske skupnosti in raznospolno usmerjenih oseb, živečih v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti«. Spolna usmerjenost pa je osebna okoliščina iz 14. člena ustave, ki pravi, da »smo v Sloveniji pred zakonom vsi enaki, ne glede na osebne okoliščine«.

»Čeprav sta raznospolni in istospolni skupnosti v bistvenem enaki, ju trenutna zakonodaja obravnava različno, diskriminatorno. Registriranim istospolnim partnerjem v primerjavi z raznospolnimi (poročenimi in neporočenimi) partnerji priznava le nekatere pravice in dolžnosti, področja neregistriranih istospolnih partnerjev pa sploh ne ureja,« so v obrazložitvi, zakaj predlagajo spremembe, zapisali v Združeni levici. Njihovi pobudi so podporo dali v SMC, SD, DeSUS in ZaAB. Vlada spremembi zakonodaje ne nasprotuje.

Odpravi določbe, ki zakonsko in zunajzakonsko zvezo določajo kot skupnost dveh oseb nasprotnega spola, s tem pa spol in spolno usmerjenost določa kot tisto osebno okoliščino, od katere je odvisna pridobitev posameznih pravic, nasprotujejo v SDS in NSi. Oblikovala se je tudi koalicija civilnih iniciativ, ki so proti spremembi definicije zakonske zveze. Koalicijo Za otroke gre! vodita Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Metka Zevnik iz Združenja starih staršev Slovenije, podpira jo tudi RKC.

Aleš Primc je v javnosti postal prepoznaven ob sprejemanju novega družinskega zakonika. Njegova »civilna« (sedež ima na naslovu župnije Ljubljana Vič) iniciativa je po tem, ko je bil družinski zakonik, ki je bolje uredil tudi razmerja med istospolnimi partnerji, že sprejet, na podlagi zavajanj zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma. 25. Marca 2012 je nato konservativni del slovenskega prebivalstva zmagal – 55 odstotkov udeležencev referenduma (okrog 276 tisoč volivcev) je glasovalo proti uveljavitvi družinskega zakonika.

A da je večina sploh smela glasovati o pravici manjšine, je bilo krivo predvsem ustavno sodišče, ki je referendum dovolilo.

Bo tokrat drugače?

Primc zdaj ponovno napoveduje referendum, s katerim bi dosegli razveljavitev zakonodaje, ki bo najverjetneje potrjena danes. Vendar bodo njegovi somišljeniki tokrat imeli težjo nalogo kot pred leti.

Ustava po novem – spremenjena je bila leta 2013 – določa, da o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, ni dopustno glasovati na referendumu. Novelirani zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je bil spremenjen prav zato.

Hkrati je v ustavi zapisano tudi, da mora za to, da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, proti njemu glasovati večina vseh udeležencev referenduma in najmanj petina vseh volivcev (okrog 350 tisoč). Če bi ustavno sodišče ponovno presenetilo in vseeno dovolilo tudi referendum o noveliranem zakonu o zakonski zvezi (obstaja bojazen, da bi ga lahko), bi podporniki obstoječega neustavnega stanja imeli manj možnosti za uspeh. Leta 2012 je bila udeležba na referendumu o družinskem zakoniku 30-odstotna. Po sedaj veljavni referendumski ureditvi bi ob enaki udeležbi proti družinskemu zakoniku moralo glasovati okrog 70 odstotkov udeležencev, da bi njihovi glasovi šteli.

Na Slovaškem, ki ima sicer referendume malce drugače urejene kot Slovenija, je na nedavnem referendumu proti istospolnim porokam, posvojitvam otrok s strani homoseksualcev in spolni vzgoji v šolah kar 95 odstotkov vseh udeležencev referenduma prepoved podprlo. A ker je bila udeležba 21-odstotna, prag za veljavnost referenduma pa je postavljen pri 50-odstotni volilni udeležbi, referendum ni uspel.

(V branje priporočamo še analizo trditev nasprotnikov sprememb zakona o zakonski skupnosti, ki so jo pripraivli pri Dnevniku)