13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
636.089 €
Ministrica Stanka Setnikar Cankar je le ekscesni primer, ki opozarja na sistemski problem. Jedro tega je komercializacija visokega šolstva.
Ministrica v odstopu Stanka Setnikar Cankar je poleg plače v višini 3100 evrov (neto) v povprečju vsak mesec prejela še 4800 evrov (neto) honorarjev. Kot superprofesorica, ki je normo izpolnjevala v 300 odstotkih.
© Uroš Abram
Ameriški lingvist Noam Chomsky je minuli teden opozoril, da se družbeno razslojevanje seli iz tržne ekonomije na svetovne univerze. Opozoril je, da fakultete vse bolj delujejo po neoliberalnem, trgovskem modelu »Wallmarta«, ki najraje najema prekarne delavce, odvisne in nesvobodne, na začasnem delu. Ta poslovni model, je zapisal Chomsky, ki teži k nižanju stroškov dela in višanju servilnosti, je še posebej nevaren za univerze, ki so vedno temeljile na svobodi mišljenja in primerni zaščiti zaposlenih. Sistematična korporativizacija univerz pomeni delitev kadra na dva sloja. Na začasno zaposlen, upogljiv in prisilno servilen prekariat. In na plutokracijo, na vrhnji sloj skrajno bogatih akademikov ali na univerzitetno birokracijo. Do tega prihaja po podobni logiki, kot jo je bivši ameriški guverner centralne banke (FED) Alan Greenspan zagovarjal leta 1997 pred ameriškim kongresom, pravi Chomsky. Češ da je bistvo ekonomske uspešnosti v uveljavljanju t. i. »manjše socialne varnosti, ki povečuje storilnost delavcev«. Socialno šibki seveda nimajo drznih misli, ne protestirajo, ampak ubogajo svoje gospodarje. A kar je z vidika korporacij morda učinkovito, je ubijajoče za svobodo duha, za ta razsvetljenski temelj, na katerem so zgrajene naše univerze.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.