NKBM bodo podarili

Koliko je danes vredna druga največja slovenska banka, NKBM? Poskušajmo izračunati. Tiskovna agencija Reuters vsak dan objavlja vrednosti delnic vseh pomembnejših bank in izračunava različne kazalnike, med katerimi je za vrednotenje bank med najpomembnejšimi cena glede na knjigovodsko vrednost delnice. Ker so ta trenutek razmere na finančnih trgih nepredvidljive, so cene nizke. Recimo: če bi danes hoteli kupiti nekaj delnic banke BNP Paribas, bi jih dobili po ceni, 29 odstotkov nižji od njihove knjigovodske vrednosti. Delnice banke Unicredit bi dobili po 31 odstotkov nižji ceni, delnice Societe Generale pa po 43 odstotkov nižji ceni.

Vzemimo torej povprečje, recimo, da se danes banke po Evropi prodajajo s 34-odstotnim popustom. A te cene seveda veljajo za nakupe posameznih, manjših količin delnic. Za nakupe večjih, več kot 50-odstotnih, nadzornih deležev so cene navadno od 20 do 30 odstotkov višje zaradi upoštevanja prevzemne premije. Vzemimo recimo, da znaša t. i. prevzemna premija okrog 25 odstotkov. In nato pri vrednotenju NKBM upoštevajmo še, da imajo prej omenjene banke okrog 15 odstotkov prvovrstnega kapitala, NKBM pa že 25 odstotkov.

In sedaj izračunajmo: knjigovodska vrednost NKBM znaša 640 milijonov evrov. Če bi imela banka 15-odstotno kapitalsko ustreznost, bi znašala knjigovodska vrednost 384 milijonov evrov. Ta znesek moramo sedaj zmanjšati glede na povprečne diskonte na trgu (torej za 34 odstotkov) in ga potem povečati za znesek prevzemne premije (25 odstotkov). Dobimo 337 milijonov. Nato pa moramo k temu dodati še 256 milijonov evrov, ki smo jih pustili ob strani, saj ima izdatno dokapitalizirana NKBM na računih še toliko presežnih sredstev nad 15-odstotno kapitalsko ustreznostjo. Te milijone bi si lahko novi lastniki po prevzemu prenakazali na svoje račune.

Rezultat našega izračuna je 593 milijonov evrov. Če bi torej ta trenutek, v obdobju, ki je za prodajo bank zelo neugodno, banko prodajali, bi morali zanjo iztržiti vsaj 600 milijonov evrov. Gre za konservativno oceno. Za koliko pa jo bodo v Slovenskem državnem holdingu (SDH) dejansko prodali? Prvič, v SDH so se odločili, da pohitijo. Vlada se je sicer pri EU zavezala, da bo NKBM prodala do konca leta 2016, toda v SDH so že lani pohiteli in objavili vse razpise, tako da so januarja letos že prejeli dve obvezujoči ponudbi. Pogajanja so v sklepni fazi, za nakup NKBM pa se zanimata, kot je znano, madžarska banka OTP in ameriški sklad Apollo.

Koliko ponujata, uradno ni znano. Slovenski mediji, ki se zanašajo na neuradne informacije iz SDH, poročajo, da naj bi največ, to je 200 milijonov evrov, ponujal ameriški sklad Apollo. Morda zato, da bomo nazadnje dobili vtis, kako dobro so se v SDH pogajali? Madžarski mediji so namreč že decembra poročali o 350 milijonih evrov, ameriški pa, da naj bi sklad Apollo ponujal največ, okrog 400 milijonov evrov. A če katerakoli od teh številk drži, bo NKBM kupljena tako, da bo pretežni del kupnine pobran z računov banke. 200 milijonov evrov, kolikor naj bi jih po poročanju slovenskih medijev ponujal Apollo, recimo pomeni, da bi ta ameriški sklad dobil skupino NKBM v dar, pri tem pa še 49 milijonov evrov žepnine za povrhu.

Od prodaje NKBM ne država ne gospodarstvo ne bosta imela koristi. Gotovo pa bodo koristi imeli finančni svetovalci in posredniki, ki nameravajo banko kupiti.

Od rokohitrske prodaje NKBM država, ki je pred letom dni vanjo vložila za skoraj milijardo evrov obveznic, ne bo imela koristi. Lokalno gospodarstvo tudi ne. Izkušnje s privatizacijo hrvaških bank kažejo, da prodane banke navadno nehajo kreditirati gospodarstvo in se raje osredotočijo na veliko varnejša posojila, na primer stanovanjska. Privatizirane banke tudi niso jamstvo, ki bi varovalo pred novo finančno krizo. Kreditne balone so v svetu napihnile pretežno zasebne banke – enako je bilo tudi pri nas –, ki so bile nato dokapitalizirane ali nacionalizirane.

A z novo dokapitalizacijo danes najraje strašijo finančniki, ki željo sodelovati pri tej privatizaciji. Jasno je, zakaj. Čeprav država od nje ne bo imela koristi, ni nobenega dvoma, da bodo pri privatizaciji NKBM zaslužili svetovalci in posredniki. Samo za izračun tržne vrednosti NKBM, podoben našemu, je recimo SDH slovenskemu podjetju KLBV, d. o. o., plačal 58 tisoč evrov. To pa seveda ni nič v primerjavi s provizijo, ki jo bo zaslužil ameriški sklad Apollo, ko bo banko čez tri leta prodal. Kdo ve, morda celo ljudem, s t. i. javno ponudbo delnic.