Kateri dokazi po mnenju US niso dovolj "konkretni"?

Ustavni sodniki so v zadevi Patria odločili, da okrajno sodišče kaznivih dejanj, za katere so bili obsojeni Janez Janša in z njim Jože Zagožen, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič, niso bila dovolj konkretno opisana. Poglejmo si torej, kateri dokazi so bili po mnenju ustavnih sodnikov premalo konkretni.

Najpomembnejša je nedvomno formula o razdelitvi dobička, ki so jo kriminalisti našli na več mestih v Črnkovičevem računalniku, med drugim tudi pri kontaktnih podatkih Jožeta Zagožna in Toneta Krkoviča. Ta zapis imenovan »SABLONA JZ ZK« je bila ustvarjena dva dni po znanem sestanku s predstavniki Patrie na sedežu Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), v njej pa piše: »JZ+TK+ IC+stranka«, in da »Po racunu Profit se deli Vse stroske, +5 % PROFIT ROTIS POTEM PA NA STIRI ENAKE DELE PO RACUNU«. JZ kot Jože Zagožen, TK kot Tone Krkovič, IC kot Ivan Črnkovič in stranka kot SDS.

Črnkovič je na sodišču trdil, da naj bi šlo v tem primeru za formulo razdelitve dobička od izkoriščanj »lesnih sekancev« oziroma biomase, pri čemer naj bi bil TK »Tič Krkovič«, Krkovičev brat »Matija«, in ne Tone Krkovič. Ta alibi je verjetno tudi najzabavnejši element celotnega procesa, saj je bil hkrati ob zapisu formule pripisan še podatek o 30-milimetrskem topu, 120-milimetrskem dvocevnem minometu in 12,7-milimetrskem avtomatskem mitraljezu … Biomase pa z dvocevnimi minometi seveda ni mogoče izkoriščati.

Črnkovič je na sojenju trdil, da je šlo za napako računalnika. Microsoftov računalniški program za pošto Outlook naj bi samovoljno združeval določene zapise. Tožilstvo je sicer menilo, »da kaj tako neverodostojnega že dolgo na kakšni obravnavi ni slišalo«, a se očitno ustavni sodniki s tem ne strinjajo.

Verjetno drug najpomembnejši sklop dokazov v primeru Patria, ki ravno tako po mnenju ustavnih sodnikov ni dovolj konkretiziran pa je množica SMS sporočil, telefonskih klicev in elektronskih sporočil, ki so se, kot je zapisalo višje sodišče, v »zunanjem svetu, preko številnih med seboj povezanih in dopolnjujočih dokazov, jasno in povsem nedvoumno manifestirala« v srečanjih in toku denarja.

Obtoženi so v elektronskih sporočilih načrtovali srečanja – do katerih je prišlo – in o njih poročali. V času ključnih dogodkov so si telefonirali in pošiljali SMS sporočila. Pri obsojenih doma so kriminalisti našli dokumente, ki ne bi smeli biti v njihovi lasti – vse do internih dokumentov obrambnega ministrstva. Ključni dogodki so bili naslednji; Jože Zagožen se je vsaj štirikrat sestal s predstavniki Patrie in Patria je z Zagožnom komunicirala oziroma se z njim ukvarjala okrog pet let. Wolfgang Riedl, uradni Patrijin lobist, je dejansko dobil najmanj denarja za svoje delo In vendar: ali je mogoče verjeti, da je Patria Walterju Wolfu res plačala 2,1 milijona evrov, ker je uredil en (1) sestanek in ker je opravil dva (2) telefonska klica?

Zaradi "založene depeše" tožilstvo v primeru Patria za ključno obdobje pred novembrom 2006 sicer ni moglo zahtevati izpisa telefonskega prometa med osumljenci, saj so mobilni operaterji tedaj podatke o prometu hranili največ dve leti. Je pa tožilstvo pridobilo podatke o telefonskem prometu po tem obdobju in s tem odgovorilo na argument Krkoviča, češ, da s Patrio nima nič, da je zgolj »kmet na šahovnici«, da je bil njegov odnos z Janšo "hladen." A med novembrom 2006 in novembrom 2008 je Krkovič z prijateljem Črnkovičem komuniciral skupaj 93-krat, z Janšo, s katerim naj bi bil skregan, pa 75-krat »ali v povprečju trikrat na mesec«, je izračunalo okrajno sodišče.

Kako konkretni bi torej morali biti dokazi v primeru Janše? V primeru Patria Janša ni bil obsojen klasične korupcije, dajanja - sprejemanja podkupnine ali obljube podkupnine. Obsojen je bil sprejemanja »obljube nagrade za nezakonito posredovanje,« kot neke vrste šef kriminalne združbe. Gre za kaznivo dejanje, staro nekaj več kot deset let, določeno v 12. člen konvencije Sveta Evrope o preprečevanju korupcije. Države so na ta način poskušale kriminalizirati težko ulovljivo politično korupcijo. Zaradi tega, novega kaznivega dejanja, v angleščini imenovanega »trading in influence« ali pa »influence peddling« so sta se pred sodišči v zadnjih letih poleg Janše znašla tudi francoski predsednik Sarkozy ali Berlusconi.

Aktualna sestava slovenskega ustavnega sodišča je v zadnji sodbi očitno presodila, da politična korupcija ne potrebuje posebne obravnave.

Preberete še:
- članek Petra Petrovčiča o odločitvi Ustavnega sodišča>>
- tiskovno sporočilo Ustavnega sodišča glede odločitve v zadevi Partia>>