Okrajno sodišče vrača udarec

Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk se je danes kritično odzvala na včerajšnjo odločitev ustavnega sodišča v zadevi Patria. Poudarila je sicer, da bodo odločitev spoštovali, kljub temu pa je bilo iz njenih besed razbrati razočaranje nad delom ustavnega sodišča. Ustavni sodniki naj bi med drugim o zadevi razsojali, ne da bi pogledali v dokumentacijo primera, ki obsega 22 tisoč strani. Pavlič Pivkova je dejala, da sicer ne pozna navad ustavnih sodnikov, da pa je pričakovati, da ima sodnik, ki o zadevi odloča, pred seboj vso dokumentacijo. Na novinarsko vprašanje, na podlagi česa so potem ustavni sodniki sploh odločali, je odgovorila, da verjetno na podlagi argumentov, ki so jih imeli pritožniki.

Poleg tega je predsednica okrajnega sodišča izrazila tudi skrb, "na kak način bomo v Sloveniji še lahko preganjali korupcijska kazniva dejanja", saj naj bi ustavno sodišče določilo povsem nove standarde, ki so, kot jo je bilo mogoče razumeti, sedaj postali precej strožji. Opozorila pa je tudi na nekatere napačne interpretacije odločbe ustavnega sodišča. To, kot je dejala, naj ne bi razsodilo, da je bilo kršeno t.i. načelo zakonitosti. Ravno nasprotno, ustavno sodišče naj bi potrdilo, da v zadevi Patria obstajajo vsi znaki kaznivega dejanja. Je pa presodilo, da ti niso dovolj konkretizirani.

Okrajno sodišče je medtem že določilo novo sodnico, to je zdaj Tanja Lombar Jenko, ki bo morala sprva presoditi, kdaj zadeva sploh zastara, ali že avgusta, po starem kazenskem zakoniku, ali čez dve leti, po novem. Vesna Pavlič Pivk je sicer dejala, da stoji za vsemi sodniki okrajnega sodišča in njihovim delom.

-|-|-

Objavljamo celotno izjavo predsednice okrajnega sodišča v Ljubljani Vesne Pavlič Pivk v zvezi z odločbami ustavnega sodišča v zadevi Patria:

Ljubljana, 24.4.2015

IZJAVA PREDSEDNICE OKRAJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI VESNE PAVLIČ PIVK V ZVEZI Z ODLOČBAMI USTAVNEGA SODIŠČA V T. I. ZADEVI PATRIA (št. Up- 879/14, Up-883/14 in Up-889/14 )

Na Okrajnem sodišču v Ljubljani smo v četrtek, 23. aprila 2015, prejeli odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-879/14, Up-883/14 in Up-889/14 in pritrdilni ločeni mnenji sodnice dr. Jadranke Sovdat in sodnika dr. Mitje Deisingerja. Pošto Ustavnega sodišča RS smo prejeli v popoldanskih urah, potem ko smo odločbe že lahko prebrali na spletni strani Ustavnega sodišča RS.

Nobenega dvoma ni, da je odločitve sodišč treba spoštovati. Na Okrajnem sodišču v Ljubljani smo spoštovali odločitev, da se zadeva dodeli drugemu sodniku v novo odločanje, kar smo storili v skladu z določbami Sodnega reda o dodeljevanju zadev in vrstnem redu reševanja zadev, čeprav iz odločb Ustavnega sodišča RS ne izhaja, zakaj je treba zadevo dodeliti drugemu sodniku. Zadeva je bila danes dodeljena v reševanje sodnici Tanji Lombar Jenko.

Aktualno vprašanje zastaralnega roka bo sprejela sodnica, saj je odločitev o tem, katere zakonske določbe imajo prednost pri presoji glede zastaranja, del sojenja. Znano je namreč, da ima kazenski zakonik od novembra 2008 posebno določbo, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve (in ne več tisti od storitve kaznivega dejanja). Sodnica bo torej morala presoditi, ali naj v tej zadevi obveljajo določbe prejšnjega kazenskega zakonika, v skladu s katerimi bi kaznivo dejanje absolutno zastaralo avgusta letos, ali pa bi z vidika za obdolžene milejše obravnave veljalo upoštevati novejši kazenski zakonik.

Zavedati se je treba, da se mora sodnica najprej seznaniti s spisom, ki obsega skoraj 22.000 strani, preden bo lahko razpisala datum začetka sojenja. Sodnici bo omogočeno, da bo zadevo obravnavala prednostno. Ker gre za zelo obsežen spis, bo v tem času v čim večji možni meri razbremenjena reševanja drugih zadev. V tem trenutku ni mogoče napovedati, kdaj se bo sojenje začelo in koliko časa bo trajalo (Ustavno sodišče RS je denimo o zadevi odločalo skoraj 150 dni, pa čeprav brez spisa, torej brez da bi se morali prebiti čez 22.000 strani dokumentacije).

Odločbe Ustavnega sodišča RS je treba spoštovati, pri čemer moramo opozoriti, da dosedanje kritike, ki jih glede domnevnih kršitev načela zakonitosti izreka javnost, niso v skladu z ugotovitvami Ustavnega sodišča RS. Slednje namreč v 37. točki odločbe o ustavni pritožbi Ivana Janeza Janše (Up-879/14-35) nesporno ugotavlja, da „primerjava zakonskih znakov kaznivega dejanja z znaki konkretnega dejanskega stanu pokaže, da opis kaznivega dejanja formalnopravno vsebuje vse zakonske znake...“. Ustavno sodišče je tudi zapisalo, da „je iz predstavljenega opisa mogoče razbrati znake kaznivega dejanja“ in da „so očitki pritožnika, ki jih uperja zoper stališča sodišč o obstoju znakov kaznivega dejanja, neutemeljeni“. Po prepričanju Ustavnega sodišča RS „ne gre za položaj, ko bi zakonski znak umanjkal iz opisa kaznivega dejanja, temveč za vprašanje, ali je zakonski znak sprejem (obljube nagrade) konkretiziran“.

Tudi Ustavno sodišče RS je torej nesporno ugotovilo obstoj znakov kaznivih dejanj, vendar pa je pri tem v omenjenih odločbah izpostavilo, da jih redna sodišča niso dovolj natančno opredelila. S tega vidika se poraja skrb, s kakšnimi sredstvi bodo pristojni organi v prihodnje sploh še lahko razkrivali in učinkovito preganjali korupcijska kazniva dejanja.