Peter Petrovčič

 |  Mladina 20  |  Družba

Droni so v zraku

O provokaciji in ogrožanju splošne varnosti

Brezpilotno letalo nad Trgom republike

Brezpilotno letalo nad Trgom republike
© Uroš Abram

Droni, mali brezpilotni, daljinsko vodeni letalniki, so vsestransko uporabni. Tudi za provokacijo. Na nogometni tekmi med Srbijo in Albanijo je dron nad zelenico ponesel zastavo velike Albanije, nekaj podobnega pa se je pred dnevi zgodilo tudi v Ljubljani. Nad udeleženci praznovanja 70. obletnice konca druge svetovne vojne je dron ponesel razcefrano nekdanjo zastavo in napis z enačajem med rdečo zvedo in svastiko. Uporaba dronov, če odmislimo politično motivirane primerjave, odpira pomembnejša vprašanja varnosti in varovanja osebnih podatkov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 20  |  Družba

Brezpilotno letalo nad Trgom republike

Brezpilotno letalo nad Trgom republike
© Uroš Abram

Droni, mali brezpilotni, daljinsko vodeni letalniki, so vsestransko uporabni. Tudi za provokacijo. Na nogometni tekmi med Srbijo in Albanijo je dron nad zelenico ponesel zastavo velike Albanije, nekaj podobnega pa se je pred dnevi zgodilo tudi v Ljubljani. Nad udeleženci praznovanja 70. obletnice konca druge svetovne vojne je dron ponesel razcefrano nekdanjo zastavo in napis z enačajem med rdečo zvedo in svastiko. Uporaba dronov, če odmislimo politično motivirane primerjave, odpira pomembnejša vprašanja varnosti in varovanja osebnih podatkov.

Razmislek o zakonski ureditvi rabe te nove tehnologije, ki je širši javnosti dokaj dostopna, je vedno bolj prisoten. K temu zakonodajalce nehote ali pa celo hote silijo uporabniki sami. Pred slabim mesecem je recimo na strehi poslopja japonske vlade pristal dron s sporočilom, da je čas za zakonsko ureditev. Na njem je bila oznaka radioaktivno (dejansko je bil malenkost radioaktiven), nosil pa je tudi plastenko vode, v dokaz, da lahko takšen letalnik prenese manjšo količino nevarne snovi.

Brezpilotno letalo, uporabljeno za provokacijo ob proslavljanju obletnice konca druge svetovne vojne v Ljubljani, je strmoglavilo le nekaj minut po vzletu. Pri tem pa je bil, pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi, lažje poškodovan eden izmed varnostnikov na prireditvi.

Tudi zato so na policiji začeli postopek »zbiranja obvestil in preverjanja okoliščin suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe«. Na policiji še dodajajo, da pri opravljanju svojih nalog v zračnem prostoru vse pogosteje opažajo daljinsko vodene zrakoplove, kar »ob odsotnosti zakonodaje in drugih predpisov povečuje tveganje za ogrožanje varnosti ljudi in premoženja ter neupravičene posege v človekove pravice«, zato so ministrstvo za infrastrukturo že večkrat pozvali k zakonski ureditvi področja. K temu pristojne sicer že dalj časa nagovarja tudi informacijska pooblaščenka, predvsem v smislu varovanja osebnih podatkov, pa tudi z vidika varnosti. …

Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je sicer področje brezpilotnih letalnih naprav delno urejeno v pravilniku o ultralahkih letalnih napravah, vendar ta ne daje odgovorov na števila odprta vprašanja. Zato na ministrstvu pričakujejo »odločitev na evropski ravni glede nadaljnjih aktivnosti na tem področju. To odločitev bo upoštevalo tudi naše ministrstvo pri pripravi nacionalne zakonodaje.« Tedaj naj bi določili pravila, tudi omejitve in prepovedi uporabe dronov, in s tem zadostili potrebi po zagotavljanju varnosti ter zasebnosti in varstvu podatkov.

Dotlej pa lahko takšne lahke letalne naprave bolj ali manj nemoteno uporabljate za vse mogoče koristne in nekoristne namene.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.