Ukrajina pripravlja internacijo ruskih državljanov

Medtem ko še zmeraj traja "pseudopremirje" – kot je stanje na fronti med uporniki in ukrajinskimi silami na vzhodu Ukrajine označil ukrajinski predsednik Petro Porošenko – Ukrajina že sprejema nekatere nove ukrepe, s katerimi se poskuša pripraviti na morebitno nadaljevanje spopadov.

Eden od zadnjih ukrepov je novi zakon o "pravnem režimu v času vojnega stanja", ki predvideva prisilno internacijo vseh tujih državljanov v Ukrajini, ki predstavljajo nevarnost za njeno nacionalno varnost. Podobne ukrepe so v času druge svetovne vojne sprejeli v ZDA, v Nemčiji, po drugi svetovni vojni pa tudi v drugih državah (in tudi na Balkanu) pa so ti ukrepi pogosto predstavljali prve korake v kampanjah etničnega čiščenja in nasilja nad pripadniki interniranih manjšin. Ne glede na to pa je bila vsebina zakona brez posebnih kritik v večini vodilnih medijev članic zveze NATO že objavljena na spletni strani ukrajinskega parlamenta. Zakon se nanaša na "vse državljane tuje države, ki grozi z napadom in izvaja agresijo zoper Ukrajino". To avtomatsko pomeni, da so za internacijo v primeru razglasitve vojnega stanja v državi predvideni vsi ruski državljani v Ukrajini, saj je bila ruska federacija s posebno resolucijo 27. januarja letos že razglašena za "agresorsko državo". Če bi bil zakon res uveljavljen, bi to pomenilo internacijo več milijonov ruskih državljanov, ki sedaj zakonito prebivajo na ozemlju Ukrajine. Zakon predvideva tudi prisilno delo za vse polnoletne internirane, ki so delovno sposobni, uvaja možnost razlastitve interniranih, prepoved javnega zbiranja in sestankovanja ter omejitve aktivnosti medijev in političnih strank, ki bi jih oblast označila kot škodljive za državo.

To seveda niso edini ukrepi, ki predvsem na vzhodu Ukrajine, kjer je bila udeležba na zadnjih volitvah povsod pod 45 odstotkov, oblast pa je dobila opozicija, vzbujajo zaskrbljenost prebivalcev. Rusko govoreči del države izven uporniških področij Donecke in Luganske republike je enako nezadovoljen tudi z nedavnim dekretom, ki enači nacistične in socialistične simbole ter jih prepoveduje, skupaj z vsemi spomeniki in simboli Sovjetske zveze. Namesto "velike domovinske vojne" med leti 1941 in 1945 po novem v Ukrajini obujejo spomine na "drugo svetovno vojno" med leti 1939–1945 (kar začetek vojne postavlja daleč pred napad na ZSSR), namesto dosedanjih simbolov so bili uvedeni "zahodni" rdeči nageljni, zgodovinsko priznanje pa so doživeli tudi pripadniki kolaboracionističnih sil, odgovorni za etnično čiščenje in množične uboje Poljakov, Židov, Rusov in drugih manjšinskih narodov.

Dodaten ukrep, ki zaskrbljuje, je gradnja velikega "velikega zidu Ukrajine". Gre za kombinacijo z bodečo žico ovite ograje, pasti za tanke in nadzorne stolpe, ki naj bi se razprostirali povsod vzdolž okoli 2500 kilometrov dolge rusko-ukrajinske meje. Predsednik ukrajinske vlade Arsenij Jacenjuk je prepričan, da bo to nova "vzhodna meja Evrope". Vendar pa v bližnjem Harkovu med milijonom in pol prebivalcev tega industrijskega mesta ni veliko navdušenih nad novim državnim projektom. Ta sicer napreduje zelo počasi, saj država nima dovolj denarja za njegovo izgradnjo. "Rusko mesto Belgorod je samo uro stran. Še nedavno na meji skorajda ni bilo formalnosti. To je kraj mojega otroštva. To mesto imam rad. Sedaj pa pregledi na mejah trajajo ure in so ponižujoči. Zame je enako, kakor da bi Belgorod bil na mesecu," je za Christian Science Monitor povedal eden od prebivalcev Harkova. Župan mesta Genadij Kernes, na katerega je bil pred letom dni izveden tudi atentat, je še vedno prepričan, da bi ta del Ukrajine moral ostati del sedanje države, vendar istočasno trdi, da osebno Rusije nima za agresorsko državo. Nekateri analitiki zato ocenjujejo, da bi kombinacija vseh represivnih in omejevalnih ukrepov, ki bodo prizadeli predvsem vezi rusko govorečih prebivalcev skupaj z vse slabšim standardom v tistem delu države, kjer še ni prišlo do uspešnega oboroženega upora, lahko privedla do novih napetosti.