Rodovitna zemlja v Ukrajini je v lasti oziroma pod nadzorom tujih korporacij

Kmetijstvo v Ukrajini je na majavih nogah. Raziskovalni center Oakland Institute je objavil poročilo, v katerem navaja, da je bilo lani več kot 1,6 milijona hektarov kmetijske zemlje v Ukrajini v lasti oziroma pod nadzorom tujih korporacij. Po zadnjih podatkih se je ta površina povečala že na 2,2 milijona hektarov. Ta raziskava je tudi pokazala, da obstajajo velika siva območja glede pravice do posesti, zato je težko ugotoviti, kdo ima danes dejansko nadzor nad kmetijsko zemljo v Ukrajini.

Korporacije, ki so prevzele nadzor nad to zemljo, prihajajo iz različnih koncev sveta. Danska Trigon Agri ima recimo več kot 52 tisoč hektarov. Ta družba je bila ustanovljena leta 2006 kot zagonsko podjetje. Delnice družbe kotirajo na borzi v Stockholmu, danes so njeni največji delničarji JPM Chase (Velika Britanija, 9.5 odstotka); Swedbank (Švedska, 9.4 odstotka); UB Securities (Finska, 7.9 odstotka); Euroclear Bank (Belgija, 6.6 odstotka) in JP Morgan Clearing Corp (ZDA, 6.2 odstotka).

United Farmers Holding Company, ki je v lasti skupine investitorjev iz Savdske Arabije, ima prek Continental Farmers Group PLC nadzor nad 33 tisoč hektari ukrajinske kmetijske zemlje. Družba AgroGeneration, ki ima v lasti 120 tisoč hektarov, ima sedež v Franciji, njen največji lastnik pa je investicijska družba iz Teksasa SigmaBleyzer. Pokojninski sklad iz ZDA NCH Capital ima v lasti 450 tisoč hektarov ukrajinske kmetijske zemlje.

Druga skupina družb, ki so lastniki ukrajinske kmetijske zemlje, ima ukrajinsko vodstvo, večinoma so v mešani domači in tuji lasti, sedež pa imajo v glavnem v davčnih oazah, kot so Ciper, Avstrija in Luksemburg. Nekatere od teh družb vodijo tudi ukrajinski oligarhi. Milijarder Oleg Bakhmatyuk ima recimo v lasti 95 odstotkov družbe UkrLandFarming, preostalih pet odstotkov je pred kratkim prodal ameriškemu velikanu agrobiznisa Cargill. Peti najpremožnejši Ukrajinec Juri Kosiuk je predsednik uprave družbe MHP, ki ima v lasti 360 tisoč hektarov kmetijske zemlje v Ukrajini.

Po izbruhu politične krize je več korporacij, ki imajo nadzor nad ukrajinsko kmetijsko zemljo, zašlo v težave. Če bodo prisiljene bankrotirati, utegnejo velike površine kmetijske zemlje v Ukrajini po nizki ceni dobiti tuje lastnike. Obstaja možnost, da se bo zgodilo enako, kot se je zgodilo v sosednji Romuniji. Tam so luknje v stečajni zakonodaji tujcem omogočile, da so prek stečajnih postopkov po nizki ceni postali lastniki kmetijske zemlje.

Da so ukrajinske kmetije privlačna investicija, ker je ta država bogata z rodovitno zemljo, ki bi lahko hranila svetovno prebivalstvo, je po poročanju Bloomberga prepričan Michael Bleyzer, ki vodi družbo lastniškega kapitala SigmaBleyzer. Po njegovih besedah recesija v Ukrajini vstopa v drugo leto, banke omejujejo posojanje denarja, podjetja težko pridejo do denarja, kar je priložnost za družbe lastniškega kapitala, ki iščejo nove investicije.

Reuters je poročal, da je Ukrajina žitnica Evrope. Na globalni ravni je na osmem mestu po kmetijskih površinah v rabi. Ukrajina je tretja največja izvoznica koruze na svetu, šesta največja proizvajalka žit. Zato je glavna tarča tujih investitorjev. Do zdaj vlada ni bila naklonjena prodaji zemlje tujcem, ker se je bala upora na podeželju. Privlačnost za prodajo 32 milijonov hektarov kmetijske zemlje je zmanjšala z razdelitvijo na majhne parcele z relativno nizko produktivnostjo.

Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF) sicer od Ukrajine že dolgo zahtevata, da mora omogočiti prodajo kmetijske zemlje tujim investitorjem.