Borut Mekina

 |  Mladina 21  |  Politika

Kobilice z Mramorjevim blagoslovom

Finančni minister je priznal, da Telekom prodajamo špekulantom, čeprav znani sklep o privatizaciji tega ne dopušča

Minister Mramor se pri prodaji Telekoma še naprej sklicuje na znani sklep parlamenta o privatizaciji. Ga je prebral?

Minister Mramor se pri prodaji Telekoma še naprej sklicuje na znani sklep parlamenta o privatizaciji. Ga je prebral?
© Borut Krajnc

Pred letom dni je ustanovitelj skupine KD Matjaž Gantar pojasnil, kako delujejo t. i. skladi špekulativnega kapitala. »Ne delujejo z lastnim denarjem, ampak so zgolj posredniki,« je dejal. Investirajo sredstva, ki jim jih zaupajo ogromni, sicer pasivni pokojninski skladi ali skladi državnih upravljavcev premoženja, s katerimi sklenejo do največ petletne pogodbe. V tem času so navadno upravičeni do letne provizije v višini dveh odstotkov premoženja, ki ga upravljajo. A je to za njih zgolj »žepnina« – glavna nagrada jih čaka šele na koncu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 21  |  Politika

Minister Mramor se pri prodaji Telekoma še naprej sklicuje na znani sklep parlamenta o privatizaciji. Ga je prebral?

Minister Mramor se pri prodaji Telekoma še naprej sklicuje na znani sklep parlamenta o privatizaciji. Ga je prebral?
© Borut Krajnc

Pred letom dni je ustanovitelj skupine KD Matjaž Gantar pojasnil, kako delujejo t. i. skladi špekulativnega kapitala. »Ne delujejo z lastnim denarjem, ampak so zgolj posredniki,« je dejal. Investirajo sredstva, ki jim jih zaupajo ogromni, sicer pasivni pokojninski skladi ali skladi državnih upravljavcev premoženja, s katerimi sklenejo do največ petletne pogodbe. V tem času so navadno upravičeni do letne provizije v višini dveh odstotkov premoženja, ki ga upravljajo. A je to za njih zgolj »žepnina« – glavna nagrada jih čaka šele na koncu.

Gantar, ki je z njimi že imel izkušnje, je povedal, da jim navadno pripada 20 odstotkov od razlike v ceni, ko podjetje prodajo naprej. Zaradi tega morajo v petih letih narediti vse, da iz podjetja dobijo kar največ. »Podjetje stisnejo kot limono,« je dejal. Standardni način naj bi bil, da kapital podjetja izplačajo ali zastavijo za kredite, odpuščajo zaposlene in ukinjajo manj dobičkonosne programe. »Če bomo v Sloveniji dobili te sklade, boste imeli novinarji zelo veliko dela pri razmišljanju, kaj počnemo. Ker, če bi to, kar oni počno, naredil kak Slovenec, bi ga gotovo zaprli,« nam je tedaj dejal Gantar.

Prejšnji teden smo v Mladini pisali o tem, da v takšnem, zgoraj opisanem kartelnem aranžmaju londonski sklad Cinven kupuje tudi slovenski Telekom. Zapisali smo, da je tudi vlada obveščena o tem, da obstaja dogovor med Cinvenom in nemškim Telekomom, da Cinven, ki je zdaj edini kupec, podjetje sprva kupi, opravi umazani posel, tj. odpusti del zaposlenih, in ga nato proda naprej nemškemu Telekomu. Omenjeno informacijo sta nam z »Da.« potrdila gospodarski minister Zdravko Počivalšek in državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja z besedami: »Da, to smo sklepali. Če gledamo aktivnosti obeh ponudnikov, ne gre za nič drugega kot za usklajeno delovanje s ciljem maksimalnega zniževanja vrednosti delnice/podjetja.«

Nato pa je v parlamentu o tem spregovoril še finančni minister Dušan Mramor. Ki je očitno poskušal izjave Dragonje in Počivalška zrelativizirati. Poslance je poskušal prepričati, češ da so to splošno znane informacije, ki so jih razkrili predstavniki Cinvena. Na vprašanje Luke Mesca (ZL) je odgovoril, da »to, da namerava Cinven v primeru uspešnega nakupa Telekoma tega na koncu prodati, torej ni nobena skrivnost«, če pa k temu prištejemo še zadnje javne informacije, da naj bi se iz boja za Telekom Slovenije umaknil Deutsche Telekom, »se seveda pojavlja tudi ugibanje o domnevni povezanosti obeh tekmecev oziroma njunem domnevnem usklajevanju delovanja«, je dejal minister.

A s tem je Mramor dejansko priznal nekaj drugega. Priznal je, da se zaveda, da Telekom kupuje špekulativni sklad, ki namerava Telekom prodati naprej. Gre za pomembno priznanje. Skušajmo se spomniti, kaj natančno piše v tistem v zloglasnem sklepu o privatizaciji 15 podjetij iz leta 2013, na katerega se predstavniki vlade sklicujejo že vse leto – tudi Mramor. Ki je recimo Mescu še ta teden odgovoril, češ, »vprašanja o privatizaciji – da ali ne – so torej hkrati tudi vprašanja o likvidnosti Slovenije ter njeni konkurenčnosti, kredibilnosti in verodostojnosti«.

Glede prodaje Telekoma v omenjenem sklepu piše, da lahko Slovenski državni holding (SDH) Telekom proda, citiramo, z namenom pridobitve »strateškega investitorja, ki bo dolgoročno zagotavljal učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe in njenih hčerinskih družb«. Dokument, ki ga je potrdil tudi državni zbor, pri Telekomu govori torej o novem strateškem lastniku. Predstavniki vladajoče koalicije že vse leto ponavljajo, da državna podjetja žal moramo prodajati zaradi tega dokumenta, zaradi »naših« lastnih sklepov in naše lastne verodostojnosti ter legitimnosti. SDH trdi, da zgolj sledi sklepom. Zdaj pa finančni minister v parlamentu pove, da Telekoma ne prodajamo strateškemu lastniku, ampak v nasprotju s sklepom vlade in parlamenta skladu špekulativnega kapitala?

Minister Mramor se je v parlamentu glede naših trditev o sodelovanju Cinvena in nemškega Telekoma obregnil tudi ob Mladino. Dejal, da naj bi bile Mladinine navedbe »glede izjave državnega sekretarja Metoda Dragonje napačne in nepoštene, saj on takšne izjave ni dal, niti ni bil s strani novinarja zaprošen za izjavo, ampak sta v neprimernem trenutku o tej zadevi izmenjala le nekaj besed, kar je novinar izkoristil in vse besede državnega sekretarja vzel grobo iz konteksta neformalnega pogovora«. Naj pojasnimo, da je verjetno minister o zadevi slabo poučen. Ni šlo namreč za neformalni pogovor z Dragonjo, niti za jemanje besed iz konteksta, niti za neprimerni trenutek, ampak za izmenjani SMS sporočili 4. maja ob 10. uri dopoldne. Minister Počivalšek pa je na naše vprašanje odgovarjal prek službe za stike z javnostjo – težko bi ubrali še bolj formalno metodo. Poleg tega so na dan izida Mladine nato o zgodbi pisali še drugi mediji. Počivalšek je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejal še bolj neposredno. »Lahko povem, da sem seznanjen s tem, da obstaja možnost, da je potencialni kupec Telekoma v povezavi z drugim potencialnim kupcem Telekoma,« je povedal in izrazil upanje, da bodo tisti, ki postopek vodijo, »to zadevo znali ceniti … mi se bomo v okviru sistema, ki deluje, potrudili, da ljudi, ki postopek vodijo, s tem seznanimo«. V SDH namreč še naprej trdijo, da o »zadevi« ne vedo nič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.