Človeški davek Fifine korupcije

Potem ko je švicarska policija aretirala sedem predstavnikov nogometnih organizacij zaradi suma korupcije – med drugim tudi podpredsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Jeffreyja Webba in Eugenia Figuereda, so čedalje glasnejši tudi glasovi o kršitvah človekovih pravic in človeških žrtvah, ki so jih člani Fife s koruptivnimi praksami neposredno povzročili.

Kot piše Christopher Ingraham v Washington Postu, so nekateri vodilni zloglasne in navidezno neuničljive Fifa obtoženi pranja denarja, podkupovanja in goljufanja. Obtožnica jih bremeni tega, kar je milijone nogometnih navijačev že ves čas sumilo: da so Fifini uradniki zlorabljali mogočen vpliv organizacije za polnjenje lastnih žepov. Na videz gre za še eno zgodbo kriminala belih ovratnikov.

A podroben pogled pokaže še več – trpljenje, ki je nastalo kot neposredna posledica Fifinih odločitev.

Najbolj očiten primer je Katar, piše Ingraham. V oči bode že kontroverzna odločitev, da bo svetovno prvenstvo leta 2022 potekalo v bogati zalivski državi s katastrofalnim slovesom na področju človekovih pravic. Pri tem so se pojavile obtožbe podkupovanja: zakaj bi sicer podelili prvenstvo mali državi z nevzdržno poletno vročino in ne ravno razvito tradicijo nogometa?

Najhujši strahovi zagovornikov človekovih pravic glede Katarja so se tudi uresničili, ko je država začela graditi infrastrukturo za svetovno prvenstvo. Takrat so se začela kopičiti poročila o smrtih migrantskih delavcev. Guardianova preiskava lani je pokazala, da vsake dva dni umre en nepalski delavec. Guardianove ocene kažejo, da je v letih 2012 in 2013 v Katarju umrlo 964 migrantskih delavcev iz Nepala, Indije in Bangladeša.

A težko je reči, koliko teh žrtev je bilo prav zaradi svetovnega prvenstva. Sto tisoče migrantskih delavcev pride v Katar vsako leto tudi brez prvenstva. Zato je Ingraham primerjal številke delavskih smrtnih žrtev v Katarju z ocenami števila smrti delavcev za druge mednarodne športne dogodke.

Ingraham sicer opozarja, da je težko narediti primerjavo, saj ocene žrtev v Katarju vključujejo smrti vseh migrantskih delavcev od napovedi prvenstva v Katarju dalje, medtem ko številke drugih držav lahko vključujejo samo smrti, ki so neposredno povezane s prvenstvom, na primer z gradnjo stadiona.

Če se bo trenutni trend nadaljeval, bo v Katarju do začetka nogometnega prvenstva leta 2022 umrlo 4000 migrantskih delavcev. Katar sicer obljublja reforme delovne zakonodaje in prakse, a vseeno je jasno, da so razmere res izjemno slabe. Mednarodna konfederacija sindikatov je dejala, da je Katar »država brez vesti«. In če so Fifini uradniki zares sprejemali podkupnine, da Katar lahko gosti svetovno prvenstvo leto 2022, je človeški davek korupcije bolj očiten kot kdajkoli.