Evropska unija še vedno brez soglasja o beguncih

Članice EU niso uspele doseči soglasja, ali naj bodo kvote za razporeditev beguncev po EU obvezne ali prostovoljne. Ne strinjajo se niti glede meril za opredelitev kvot ne glede števila beguncev, ki naj bi jih sprejele. Italija pa ob tem že grozi z ukrepi, s katerimi naj bi opozorila, da sama ne zmore reševati begunske krize.

Evropska komisija dogovor o delitvi bremen v pomoč Italiji in Grčiji pričakuje do konca julija. A to bi lahko bilo že prepozno. Italija grozi z izdajanjem začasnih schengenskih viz, če dogovor ne bo dosežen, piše Ian Traynor v Guardianu. S tem bi migrantom omogočila, da vstopijo v druge države EU, če se članice ne bi uspele dogovoriti o delitvi bremena. Italijanski premier Matteo Renzi obenem grozi, da bo Italija nehala sprejemati na stotine čolnov, ki prihajajo iz Libije in zavračala pristajanje tujih ladij, ki rešujejo begunce. V Italijo je namenjena večina od desettisočih migrantov, ki prečkajo Sredozemsko morje, Rim pa je besen zaradi evropskih razprtij in statusa quo.

Evropska komisija je namreč maja predlagala dve solidarnostni shemi za delitev bremen med članicami pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju: pri prvi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Pri drugi shemi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije. A države se s predlogom ne strinjajo. Vzhodnoevropske države članice zavračajo predloge komisije, Španija in Portugalska sta do problematike dokaj neopredeljeni, Avstrija in Madžarska grozita z zaprtjem meja za migrante, Francija in Švica zavračata njihov vstop iz Italije, slednja pa ob tem besni, piše Traynor.

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je na srečanju ministrov dejala, da Slovenija ne podpira ideje obveznih kvot, solidarnost mora biti po njenih besedah prostovoljna, znotraj zmogljivosti države in ob upoštevanju njenih specifik.

Ironično, da je Evropska unija ravno 14. junija obeležila 30. obletnico Schengenskega območja in ta teden načrtuje vrsto proslav. A sistem se je znašel pod največjim pritiskom in izzivom doslej. Število migrantov, ki prihajajo v Evropsko unijo, se je v letu 2014 v primerjavi z letom pred tem skoraj potrojilo. Po podatkih agencije EU za nadzor zunanjih meja Frontex je v unijo lani vstopilo okoli 280.000 migrantov, v letu 2013 pa okoli 100.000. Na begu so bili najštevilnejši predvsem državljani Sirije.

Migracijske politike Evropske unije se osredotočajo predvsem na varnostni vidik, namesto na humanitarni. Kot smo pisali, se je tako tudi v Sloveniji. Parlamentarna odbora za obrambo in notranje zadeve sta se na zahtevo poslanske skupine SDS srečala na izredni seji, na kateri sta obravnavala morebitne vplive sprejema prebežnikov na slovensko nacionalno varnost. Namesto da bi razpravljali o tem, kako beguncem pomagati, sta srž razprave varnostno tveganje in finančno breme. »Opravka imamo z moralnimi panikami. Mešanje kultur je nekaj običajnega. Argument različnih desničarskih politikov, da priseljenci škodijo blaginji in socialni državi, ne drži. Več raziskav je pokazalo, da velja ravno nasprotno,« je v Mladini dejala dr. Simona Zavratnik z ljubljanske Fakultete za družbene vede.