Madžarska z železno zaveso proti beguncem

Madžarska vlada je notranjemu ministrstvu naložila priprave na gradnjo štiri metre visoke ograje na meji s Srbijo z namenom preprečevanja vstopa priseljencev v državo. Vlada v tem ne vidi kršitve mednarodnega prava in zatrjuje, da si čakanja na evropsko rešitev begunskega vprašanja »ne more več privoščiti«.

Madžarska je lani po navedbah vlade sprejela več beguncev glede na število prebivalcev kot katerakoli druga država članica EU razen Švedske. Od leta 2012 je njihovo število je z 2000 naraslo na skoraj 43.000. Letos je na Madžarsko prišlo že približno 54.000 migrantov, do konca leta pa jih pričakujejo 130.000. Madžarska kot država na zunanji meji Schengenskega območja za številne migrante namreč predstavlja vrata v Evropsko unijo. Pri tem 95 odstotkov migrantov prispe iz Srbije.

Madžarski premier Viktor Orban je v pogovoru za radio Kossuth povedal, da je begunce treba ustaviti na srbskem ozemlju ter da ne izključuje možnosti popolnega fizičnega zaprtja zunanjih meja. Srbski premier Aleksandar Vučić je v odzivu na napoved Madžarske dejal, da je šokiran. Po njegovih besedah rešitev ni v postavljanju zidov, še posebej, ker Srbija ni kriva za ta problem.

Na Madžarskem sicer trenutno poteka vladna anti-imigracijska kampanja. Po državi so vzniknili ogromni plakati z napisi kot so »Če prideš na Madžarsko, ne vzemi službe Madžarom!« in »Če prideš na Madžarsko spoštuj naše zakone!«. Liberalno in levo usmerjene opozicijske stranke kampanjo močno kritizirajo, neznani aktivisti pa so plakate popačili. Odgovor je prišel tudi iz regijskega urada Združenih narodov za begunce, kjer so oblikovalio plakatne panoje, ki prikazujejo primere uspešno integriranih tujcev na Madžarskem. S tem želijo spomniti na številne načine, na katere priseljenci pozitivno vplivajo na madžarsko družbo.

Gradnja fizične zapore proti priseljencem na Madžarskem in nedavna nasilna preprečitev vstopa beguncev v Francijo iz Italije sta le primera bolj radikalne manifestacije anti-imigracijskega vzdušja in politike v Evropski Uniji. Evropske države se otepajo odgovornosti do priseljencev in želijo njihovo število kar se da zmanjšati in omejiti. Medtem ko svetovne raziskave kažejo, da je  na vsakih 122 ljudi eden prisiljen zapustiti svoje domovanje zaradi vojn, nasilja in preganjanja, se članice EU še kar ne morejo dogovoriti o merilih in kvotah sprejetih beguncev. Ksenofobna paranoja, ki ji pravijo »varnostno vprašanje«, je očitno povozila humanitarni vidik in medčloveško solidarnost.