Za izenačitev

Pred dnevi je Evropsko sodišče za človekove pravice (spet) odločilo o pravicah istospolno usmerjenih. Nasprotniki izenačevanja pravic istospolno usmerjenih s pravicami, ki jih že imajo vsi drugi, so odločitev v zadevi Oliari in drugi proti Italiji prepoznali kot argument v prid temu, da slovensko ustavno sodišče dovoli referendum o zakonu, ki ga je pred časom sprejel državni zbor in z njim izenačil pravice istospolnih in tradicionalnih parov. A dejansko je sodba argument v prid izenačevanju pravic.

Na spletni strani časnik.si, ki je del koalicije proti izenačevanju pravic, so v sodbi videli zgolj to, da evropsko sodišče poroke istospolnih parov ni označilo za človekovo pravico, ki bi jo varovala konvencija o človekovih pravicah. A to je zgolj stranski produkt sodbe. In še glede tega evropski sodniki pojasnjujejo, da poroke med istospolnimi pari (še) ne uvrščajo med človekove pravice, ker jo je kot pravico za zdaj uzakonila le slaba četrtina od 47 držav članic Sveta Evrope.

Hkrati, in to je bistvo te sodbe, pa so evropski sodniki ponovno poudarili, da gre konvencijo o človekovih pravicah razumeti tako, da od držav članic zahteva popolno izenačitev pravic istospolnih parov s pravicami heteroseksualnih (izjema je poroka). O tem, pravijo evropski sodniki, ne more biti več nobenega dvoma, ne glede na to, da je pravice na tem področju doslej izenačila manj kot polovica držav članic Sveta Evrope. Slovenija, ki to ureja parcialno in je pravice izenačila zgolj v omejenem obsegu, sodi k večini.

Med temi državami je tudi Italija, ki je bila v tej zadevi obsojena, sodišče v Strasbourgu pa ji je zapovedalo popolno izenačitev pravic ne glede na spolno usmerjenost para. Glede poroke in samo in izključno glede poroke pa so evropski sodniki presodili, da še ni prišel čas, da jo razglasijo za človekovo pravico. Iz sodbe med vrsticami izhaja, da se tudi evropski sodniki zavedajo, da prav dolgo ne bodo mogli več zavlačevati, kar so pred časom že spoznali ameriški vrhovni sodniki in poroko razglasili za človekovo pravico.

Prav pred to dilemo so zdaj postavljeni tudi slovenski ustavni sodniki. In sicer, ali bodo referendum prepovedali, poroko postavili med človekove pravice in omogočili izenačitev pravic. Ali pa bodo referendum dovolili, ker minimum spoštovanja človekovih pravic, ki ga določa evropska konvencija, poroke (še) ne zajema, in poleg tega (ponovno) onemogočili izenačitev pravic, ki pa jo konvencija vendarle zahteva. Se bodo torej izrekli za visoko raven spoštovanja in varovanja človekovih pravic ali pa bodo zavlačevali, dokler se zavlačevati še da.

Po enem in po drugem bodo zapisani v zgodovino razvoja človekovih pravic na Slovenskem.