9. 8. 2015 | Družba
Zelena energija postaja vse bolj poceni
Čeprav je sedanja Evropska komisija pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja okoljsko politiko in boj proti podnebnim spremembam postavila na stranski tir do te mere, da za okolje in za podnebne spremembe nima samostojnega komisarja, postaja vse bolj očitno, da bo za prehod na obnovljive vire potrebno storiti veliko več. Dober primer za to so tudi ZDA in zadnji načrti ameriške administracije, po katerih naj bi ZDA do leta 2030 zmanjšale izpust toplogrednih plinov glede na leto 2005 za 32 odstotkov, hkrati pa načrtujejo povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov.
Leto 2015 bi zato lahko postalo »prelomno« iz dveh, med seboj povezanih razlogov. Po eni strani je to leto, ko so okoljske spremembe resnično postale opazne po vsem svetu, hkrati pa je to leto, ko se tudi pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov dogajajo velike spremembe - žal v svetu bolj kot v Sloveniji. »Hitro razširjanje in porast investicij za proizvodnjo elektrike s pomočjo vetrne in solarne energije bi lahko spremenilo vse,« ocenjuje v Financial Timesu energetski analitik Nick Butler. »Vse več je znakov, da prihaja do sprememb, ki bodo čez čas postavile vprašaj nad vse investicije v stare energetske sisteme,« ocenjuje Nick Butler.
Klasični energetski viri nas bodo zagotovo spremljali še vsaj eno stoletje in tudi študije Pentagona potrjujejo, da nas zaradi energetskih virov, podnebnih sprememb in migracij čaka še kakšno stoletje vojn. Vendar znanstveniki opozarjajo, da bi marsikje po svetu, predvsem v Afriki, kjer se bodo povprečne temperature dvignile celo za šest stopinj Celzija, že do konca stoletja lahko postalo »prevroče za delo zunaj«. Človeštvo se tako nahaja v položaju »žabe v vodi, ki se počasi kuha« in zato ne občuti sprememb. Vse to pa kljub temu zahteva spremembe v ravnanju držav.
Za to, da bi družbe iz enega sistema proizvodnje in potrošnje energije prešle v drugega, so praviloma potrebna desetletja ali stoletja. Po oceni Vaclava Smila iz Univerze Manitoba je prehod od lesa kot vira energije do premoga ter od premoga do nafte v obeh primerih trajal po 50 let. Približno enak čas pa bo po njegovi oceni potreben tudi za prehod na obnovljive vire energije v bližnji prihodnosti. »Počasen prehod te energetske tranzicije ni presenetljiv, pač pa je pričakovan,« je prepričan Vaclav Smila. Vendar so po njegovem mnenju ocene, da se bo glede energije v bližnji prihodnosti še zmeraj odločalo po sistemu »kakor da se ni nič zgodilo« in da bodo obnovljivi viri energije glede cene in praktičnosti uporabe prav tako potrebovali še desetletja za prevlado nad klasičnimi viri – zdijo neutemeljene. Strah zaradi okoljskih sprememb že vpliva na odločitve politike, nove investicije v obnovljive energente pa vse bolj dokazujejo ne samo svojo praktičnost, pač pa tudi večjo energetsko učinkovitost ter nižjo ceno. Solarna energija je tako na primer od »dodatka« k ostalim virom energije že postala velik konkurent fosilnim gorivom. Ameriško ministrstvo za energijo ocenjuje, da bo delež obnovljivih virov, vodne energije in jedrske energije v celotni proizvodnji s sedanjih 17 odstotkov do leta 2040 dosegel 22 odstotkov. Vendar pa bodo podnebne spremembe, naraščanje gladine morja in vse večja dostopnost obnovljivih virov energije v letih zatem hitreje spremenile deleže posameznih energetskih virov. Zanimivo je, da v obnovljive vire vse več denarja vlagajo države v razvoju. Te države so, če izvzamemo Kitajsko, samo leta 2014 v obnovljive vire energije vložile 30 milijard dolarjev. K temu trendu so se priključile celo današnje največje proizvajalke nafte.
Morda najbolj prepričljivo pa je padanje cen opreme za proizvodnjo obnovljivih virov energije. Samo od leta 2009 pa do danes je cena oprema za proizvodnjo solarne energije padla za 75 odstotkov, cene elektrike, ki jo proizvedejo iz solarne energije pa za preko 50 odstotkov. Z drugimi besedami, solarna energija je sedaj postala konkurenčna energiji pridobljeni iz nafte in plina in to celo danes, ob velikem padcu cen nafte in plina na svetovnem trgu.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.