Julian Assange in vrednost WikiLeaksa

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je že tri leta na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je bil prisiljen zaprositi za politični azil. Tja se je zatekel pred pregonom ZDA, kjer ga je podpredsednik Joe Biden označil za »digitalnega terorista«. Administracija predsednika Baracka Obame hoče spraviti Assanga v zapor v ZDA, da bi edina miš, ki bi jo še kdaj videl, bila miš v njegovi zaporniški celici, na portalu Huffingtonpost piše avtor Norman Solomon.

Skrivanje pomembnih dogodkov, kot so bombardiranja, mučenje, povzročanje ekoloških katastrof in finančnih zlomov, prek katerih milijarde dolarjev romajo v zasebne žepe, je že povzročilo ogromno škodo. Ni čudno, da ekonomske in politične elite sovražijo razkritja WikiLeaksa. Močne osebe, kot je Julian Assange, ki razkrivajo res pomembne informacije, so za elite nadloga, ki jo je treba odstraniti.

Zlasti mediji v ZDA Assanga pogosto uvrščajo v isto skupino kot žvižgače, čeprav je dejansko urednik in založnik. Resnična novinarska svoboda obstaja le, če ni javne cenzure in samocenzure. Posebej v družbi, kot so ZDA, kjer imajo že dolgo svobodo tiska, se propagandna vojna odvija v glavah ljudi. Predaja napadom propagande lahko samo pripomore k izginotju demokracije, svari Norman Solomon.

Julian Assagne vztraja, da je mogoč drugačen medijski svet, nesprejemljiva pa je država, kjer poteka korporacijska vojna. Ni naključje, da ga vlada ZDA hoče ujeti in ga spraviti v zaporniško celico. Julian Assange je preživel več časa zaprt v majhnih prostorih veleposlaništva, brez dostopa do svežega zraka oziroma možnosti za rekreacijo ter v nasprotju z mednarodnim pravom, kot bi zaradi obtožb o spolnem napadu preživel v švedskem zaporu, pravi njegova odvetnica Helena Kennedy.

Nič manj kot voditelji vlad Assangeju niso naklonjeni korporacijski velikani, vključno s čaščenimi inovativnimi milijarderji iz Silicijeve doline. Njihov neusmiljen protidemokratični pohlep je Assange čudovito razkrinkal v knjigi Ko je Google srečal WikiLeaks (When Google Met WikiLeaks), piše Solomon. Googlova geopolitična prizadevanja so po njegovih besedah močno vključena v zunanjepolitično agendo največje svetovne supersile. Ko Google krepi monopol pri brskalnikih in internetnih storitvah, ko širi svojo industrijsko cono nadzora tako, da bi pokril večino svetovnega prebivalstva, ko hitro širi svoj položaj na trgu mobilnih komunikacij, se njegov vpliv na individualne izbire in obnašanje posameznikov spreminja v realno moč, ki mu omogoča vplivati na potek zgodovine, opozarja Assange.

Julija je nemški Spiegel objavil pogovor z njim. Assange je opozoril, da je WikiLeaks v zadnjem času objavil veliko različnih materialov, tudi takšnih, ki neposredno ne zadevajo zahodnih držav, na primer dokumente o Siriji. Ob tem pa je WikiLeaks še zmeraj v »konfliktu z ZDA, ki se je začel že zgodaj leta 2010, potem ko smo začeli objavljati večje število zaupnih dokumentov,« opozarja Assange. V WikiLeaksu se po oblikovanju nove platforme za objavo dokumentov že »utapljajo v materialu« in imajo težave z njihovim objavljanjem, ne pa s pridobitvijo, je pogovor za Mladino povzela Tea Wutte.

Pred kratkim je Wikileaks začel zbirati 100 tisoč evrov za nagrado za informacije o Čezatlantskem sporazumu o trgovini in naložbah (TTIP), o katerem se pogajata EU in ZDA. Julian Assange je po poročanju STA v izjavi za medije skrivanje nastajajoče vsebine TTIP označil kot »senco na prihodnosti evropske demokracije« in krinko, pod katero dejansko divjajo posebni interesi. »Čas, da se njegova skrivnostnost konča, je prišel,« je poudaril Assange. TTIP so sicer pri WikiLeaksu označili kot »pošastni« trgovinski sporazum, katerega podrobnosti je nujno treba predstaviti evropski javnosti. Sporazum je namreč strogo varovana skrivnost, ki ostaja znana samo ozkim krogom pogajalcev in odločevalcev.