9. 9. 2015 | Politika
»Za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti«
© Bralka Mladine
Številni priznani slovenski akademiki so podpisali peticijo, v kateri pozivajo ustanovitelja, da končno uredi razmere na javni TV in zagotovi, da bo sposobna izpolnjevati svojo funkcijo. Opozarjajo, da kakovost javne televizije pospešeno upada, kar gre pripisati predvsem napačnemu vodenju, šibkemu uredniškemu delu in zmotni koncepciji. Če parlament in vlada ne bosta uredila razmer, pa pozivajo »žrtve televizijskega poneumljanja, naj nanju pritiskajo, da ustvarita pogoje, da bo javna RTV postala vredna svoje javnosti,« so zapisali. Besedilo peticije objavljamo v celoti.
ZA JAVNO TELEVIZIJO, KI BO VREDNA SVOJE JAVNOSTI
Kakovost javne televizije pospešeno upada. Nedavne kadrovske čistke na TV Slovenija so pokazale, kaj je temu vzrok: napačno vodenje, šibko uredniško delo in zmotna koncepcija. Odziv generalnega direktorja RTV Marka Fillija in direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj na proteste, ki so jih zbudili njuni ukrepi, je potrdil oceno, da vodstvo ne zmore popeljati javne TV na raven, ki bi ustrezala sedanjemu civilizacijskemu bogastvu, kulturni ustvarjalnosti in intelektualni proizvodnji na Slovenskem. Uredništva se niso uprla razdiralnemu delovanju svojega vodstva. Bržkone si niso zagotovila institucionalne moči in niso razvila intelektualnih sposobnosti, ki jih zahteva njihovo delo. Zgrešeno vodenje in šibko uredniško delo sta tesno povezani z napačno splošno koncepcijo, ki zdaj prevladuje na javni TV. Javna TV ne sme tekmovati z zasebnimi televizijami, temveč mora soustvarjati prostor za javno razpravo, ki bo na ravni sedanjih zgodovinskih procesov, sodelovati mora v raznolični kulturni tvornosti in skrbeti, da bodo civilizacijski, kulturni in intelektualni dosežki prišli do najširšega občinstva. Javna TV se tudi ne sme zapirati v miselne okvirje parlamentarnih strank. V sodobnih družbah je politična sfera veliko širša od strankarskega sistema, zgodovinsko tvorne prakse in zamisli se celo po pravilu porajajo zunaj parlamentarne politike. Za povrh sedanje slovensko strankarstvo ne nudi podlage, s katere bi se bilo mogoče soočiti z odločilnimi vprašanji sodobnosti. Da bi javna RTV tvorno prispevala k spopadanju z zgodovinskimi izzivi, uživa poseben položaj, saj jo neposredno plačuje prebivalstvo, nekaj pa dodaja še država iz javnega denarja. Prebivalke in prebivalci s svojimi prispevki varujemo javno RTV pred iracionalizmi kapitalističnega trga. Zato ni dopustno in je nravstveno zavrženo, da vodstvo RTV uporablja proti svojim delavkam in delavcem surove oblike novodobnega izkoriščanja, kakršne so razne oblike negotovih delovnih razmerij. Vodstvo RTV zadržuje v takih prekarnih razmerjih prav tiste delavke in delavce, ki bi lahko odločilno pripomogli k izpolnjevanju javnega poslanstva. Zdaj jih celo izganja s televizije. S tem je dokazalo, da ni kos svojim nalogam. Podpisane in podpisani pozivamo ustanovitelja, da končno uredi razmere na javni TV in zagotovi, da bo sposobna izpolnjevati svojo funkcijo. Če parlament in vlada tega ne bosta naredila, pa pozivamo žrtve televizijskega poneumljanja, naj nanju pritiskajo, da ustvarita pogoje, da bo javna RTV postala vredna svoje javnosti.
Gaber Aleš
Milica Antić
Branko Bembič
Bratko Bibič
Maja Breznik
Meta Breznik Bertoncelj
Lev Centrih
Aleš Črnič
Srečo Dragoš
Paule Ečimović
Andrej Grandovec
Jernej Habjan
Maca Jogan
Savin Jogan
Iztok Jurančič
Zdravko Kobe
Dean Komel
Jernej Kosi
Gorazd Kovačič
Nina Kozinc
Ana Kralj
Primož Krašovec
Marko Kržan
Sonja Kump
Vesna Leskošek
Lukšič Andrej
Srna Mandić
Karmen Mavri
Metka Mencin Čeplak
Dana Mesner Andolšek
Vlado Miheljak
Rastko Močnik
Vinko Möderndorfer
Mojca Pajnik
Brankica Petković
Sabina Potočki
Jure Požgan
Maruša Pušnik
Barbara Rajgelj
Eva Rohrman
Tea Sernelj
Zoja Skušek
Peter Stanković
Miroslav Stanojević
Andrej Škerlep
Alenka Švab
Maja Turnšek Hančič
Boris Vezjak
Jože Vogrinc
Nikola Vuljević
Simona Zavratnik
Paula Zupanc Ečimović
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.