Sramoten ping-pong z begunci

»Ping-pong« z begunci, ki se je te dni zgodil v primeru prvih dveh skupin 14-tih in 21-tih beguncev iz Iraka, Irana in Afganistana, ki jih je slovenska vlada po velikodušnih obljubah o pomoči takoj deportirala na Madžarsko, Madžarska pa takoj tudi vrnila v Slovenijo (prva skupina) oziroma jih je Slovenija zaradi predhodnega vstopa v Madžarsko, nato zopet vrnila Madžarski (druga skupina), se bo v naslednjih mesecih, v veliko sramoto Slovenije in celotne EU, očitno še nadaljeval.

Največ težav v prihodnjih dnevih pa bo zagotovo še med Madžarsko, ki za ilegalne prehode meje grozi s triletno zaporno kaznijo, in Srbijo, ki je bila zaradi dobrega ravnanja z begunci v zadnjih mesecih deležna številnih pohval. Vsakih 35 metrov srbsko-madžarske meje sedaj varuje en madžarski policist, begunce pa opozarjajo, da bodo končali v zaporih. Glede na to, da stane dan oskrbe v zaporu precej več kot znašajo stroški za begunce v njihovih prenapolnjenih in slabo vzdrževanih centrih, je tudi veliko vprašanje, če se bo madžarski vladi ta politika dolgoročno res obnesla. Če bi se, potem bi se tudi vsa EU lahko že kmalu spremenila v velik zapor za begunce.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je tudi napovedal, da bodo vse prihodnje begunce, ki bodo na Madžarskem želeli zaprositi za status beguncev, takoj vrnili v Srbijo. Srbski mediji poročajo, da je na meji z Madžarsko že prava vojna cona in da so madžarski policisti pretepli tudi novinarje Radio Televizije Srbija. Udarce so dobili novinar, snemalec in tonski snemalec, policisti so jim polomili tudi opremo, čeprav je bilo očitno, da gre za novinarje. Begunci so z vzkliki »Srbija, Srbija« pozdravili prihod srbskih policistov in se jim zahvaljevali. Ranjenih je bilo okoli 300 ljudi, ki so jih oskrbeli srbski zdravstveni delavci. Madžarska je namreč ne samo z zidom in bodečo žico ogradila svojo mejo, pač pa je proti beguncem uporabila tudi solzivec, vodne topove in vojsko. Okoli tisoč beguncev je kljub temu vstopilo na Madžarsko. Madžarska je poleg tega zaprla svoj zračni prostor v širini 20 kilometrov od srbske meje in do višine 1350 metrov s ciljem, da lahko policija, vojska in prva pomoč brez omejitev delujejo ob meji.

Kot kažejo spopadi med prebežniki in madžarsko policijo na madžarsko-srbski meji, bo spopad kmalu potekal v še veliko večjem obsegu in z bolj odmevnimi posledicami. Zaman je bila poteza UNHCR-a, ki je nedavno ukinil status beguncev srbskim beguncem na Hrvaškem, da v EU ne bi bilo več nobenega begunca iz držav članic EU. Sedaj begunci iz Grčije, članice EU, prihajajo v nečlanice na Balkanu in se prebijajo proti drugim članicam EU preko Makedonije in Srbije, ki nista del EU.

In tudi znotraj EU ni nič bolje, saj je po uvedbi mejnih kontrol v Nemčiji, Avstriji (tudi s Slovenijo), Madžarski, Sloveniji (na meji z Madžarsko), na Češkem in še več drugih držav (npr. Poljska in Nizozemska) napovedalo »začasno« uvedbo omenjenih ukrepov. Kot dokazujejo dolge kolone stoječih vozil na Bavarskem, na meji med Avstrijo in Nemčijo, so ti ukrepi v veliki meri že suspendirali schengenski sporazum in s tem de facto odpravili tudi eno od najpomembnejših treh svoboščin (prost pretok kapitala, blaga in ljudi), ki jih omogoča Evropska unija. Pri tem se evropski notranji ministri na zadnjem sestanku zaradi ostrega nasprotovanja Češke, Slovaške in Madžarske pri sprejemu beguncev niso dogovorili o obveznih kvotah za sprejem 120 tisoč beguncev, sprejeli pa so več drugih sklepov: o prostovoljnem sprejemu 40 tisoč beguncev, izgradnji begunskih centrov »izven EU«, izgradnji sprejemnih točk na meji z Italijo in Grčijo, več denarja za evropski Frontex in podobno. Večina članic bo poskušala zlomiti odpor manjšine s pomočjo glasovanja po sistemu kvalificirane večine na naslednjem sestanku notranjih ministrov EU v oktobru. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je istočasno predlagal, da tiste države, ki ne bodo sprejele dovolj velikega števila beguncev, EU kaznuje z ukinitvijo sredstev iz naslova regionalnih razvojnih fondov.

Srbski sekretar v Ministrstvu za delo zaposlitev, borčevska in socialna vprašanja Nenad Ivanišević je v Subotici dejal, da Srbija ne bo sprejemala nazaj beguncev z Madžarske, tudi za ceno tega, da bo morala na mejo z Madžarsko razporediti svojo vojsko. »Nikogar ne bomo sprejeli. Ve se, kaj je ponovna vrnitev, in te ljudi bomo sprejemali. Vse, ki so odšli na Madžarsko, pa ne bomo sprejeli nazaj, tudi če zaradi tega postavimo vojsko na mejo. Ne bomo sprejeli teh beguncev, ki ga madžarska vrača. To je naše stališče od danes in to morajo vsi vedeti,« je dejal Nenad Ivanišević. Glede ponovnega vračanja je pojasnil, da se izvaja pri ugotavljanju države porekla in državljanstva. »V kolikor jih želijo vrniti, potem jih bodo morali vrniti v Grčijo. To je prva država vstopa v Evropsko Unijo,« je dodal Ivanišević. Begunci, ki ne bodo uspeli prestopiti meje in oditi v Madžarsko, bodo lahko ostali v Srbiji, tisti, ki se jim bo posrečilo vstopiti, pa ne bodo sprejeti nazaj v Srbijo, je opozoril tudi minister Aleksander Vulin. »Mi nikogar ne bomo s silo zadrževali na našem ozemlju in enako ne bomo dopustili nobeni državi, da na silo in brez zakonitega postopka kogarkoli vrne na naše ozemlje,« je pojasnil Aleksander Vulin. V Srbijo sicer predvsem iz Makedonije vsak dan prihaja več sto novih beguncev, v kratkem pa jih pričakujejo novih 20 tisoč.

Posebno vprašanje seveda je, od kod v tej zgodbi o beguncih Sloveniji in njeni vladi – ki je s svojo vojsko delala »red« v Afganistanu, kot del »koalicije voljnih«, in podprla nezakonit napad na Irak - moralna pravica, da vrača ne samo državljane Irana, pač pa tudi ljudi iz z državljansko vojno razdejanega Iraka in Afganistana. Slovenija je 12 let po podpiranju Busheve politike očitno deležna tudi neizogibnih posledic kratkovidnosti ameriških in slovenskih geostrategov in politikov. Glede na pridno sodelovanje Slovenije (ob vztrajni podpori državnih in paradržavnih medijev) v vseh mednarodnih intervencijah, ki so spodkopale temelje mednarodnega prava in povzročile vse te nepričakovane in katastrofalne posledice, pa bi bilo seveda prav, če bi Slovenija z odprtimi rokami sprejela tudi begunce iz držav, ki so okusile vse učinke omenjenih posredovanj. Ministrici za notranje zadeve se številka 631 beguncev, ki bi jih bila Slovenija po zadnjih dogovorih znotraj EU menda pripravljena sprejeti, »zdi pravšnja«, toda res ni jasno, zakaj k tej številki notranja ministrica glede na realen prispevek Slovenije, ki ga je dala kot članica zveze NATO pri ustvarjanju nereda v svetu, ne bi raje dodala še kakšno ničlo.