Volk, preoblečen v ovco

Veleposlanik Savdske Arabije pri Združenih narodih Faisal bin Hasan Trad je bil znova imenovan za predsednika Sveta za človekove pravice pri tej organizaciji. Prvič je funkcijo prevzel junija letos. Zakaj je to (spet) sporno? Zato ker Trad prihaja iz države, ki je huda kršiteljica človekovih pravic. Po usmrtitvah letos »zaostaja« zgolj za Iranom. Imenovanje je bilo deležno številnih kritik mednarodnih organizacij. Poudarjajo se predvsem politični razlogi – kot glavni se omenja naftno bogastvo države.

Leta 2006 ustanovljeni Svet za človekove pravice je bil zamišljen tako, da bi odpravil politizacijo človekovih pravic, značilno za prej delujočo Komisijo za človekove pravice. »Glede na to, da v svetu znova sedi predstavnik hude kršiteljice, nove varovalke očitno ne delujejo dovolj dobro,« ugotavlja strokovnjakinja za manjšine in človekove pravice dr. Petra Roter.

»Svet deluje po načelih ustanovne listine OZN, to pomeni, da je zagotovljena enakomerna zemljepisna oziroma regionalna zastopanost držav. Pri takšni ureditvi je skoraj nemogoče izločiti kršiteljice človekovih pravic. Sodelovanje držav v mednarodnih institucijah sicer navadno pomaga pri njihovem sprejemanju mednarodnih norm, a povsem neprimerno je, da so sporne države kakorkoli nagrajene s simbolnimi položaji.«

Predstavnike v to posvetovalno telo imenujejo regionalne skupine, kar pa za Savdsko Arabijo vendarle ni pretirana ovira. Pri tem je treba poudariti, da Faisal bin Hasan Trad sicer predseduje v svojem imenu. Ne moremo pa mimo dejstva, da predsedujoči na neki način predstavlja telo, ki mu predseduje.

Human Rights Watch in Amnesty International v poročilih vedno znova opozarjata na kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin v tej obmorski državi na Arabskem polotoku. Ženske so se tam recimo šele letos avgusta prvič registrirale kot volivke, vendar gre pri tem zgolj za simbolno zmago. Moški protektorat jim še vedno omejuje pravico do svobodnega gibanja, v zelo slabem položaju so tudi tamkajšnje manjšine.

V državi ima sicer glavno besedo kralj, ki je med drugim zadnje upanje za Alija Mohameda Al Nimra. Še ne 20-letni Savdijec je bil obsojen na križanje in obglavljenje, ker je leta 2012 sodeloval na protivladnih protestih. Sedaj ga lahko reši le še kraljeva pomilostitev. Podobna je zgodba blogerja Raifa Badavija, obtoženega krivoverstva. Njegov zločin je zavzemanje za demokratične vrednote, zaradi česar je bil obsojen na deset let zaporne kazni in tisoč udarcev z bičem.

Žena 31-letnega aktivista Ensaf Haidar že dalj časa vodi kampanjo za izpustitev moža. Imenovanje savdskoarabskega veleposlanika na tak položaj po njenem prižiga zeleno luč za nadaljevanje bičanja. Doslej ji niso mogle pomagati ne evropske in ne druge vlade zahodnih držav, niti ZDA, ki so sicer izrazile veliko zaskrbljenost zaradi bičanja Badavija, a je očitno trgovanje z orožjem in nafto pomembnejše. ZDA pri takšnem početju niso osamljene.

Nekateri interesi – predvsem gospodarski – so v ospredju, tudi ko govorimo o človekovih pravicah. Nafta je pač še vedno vredna veliko več kot človeško življenje.