13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
Lobistka na obisku
Naša, evropska komisarka ali ameriška akviziterka?
Protest proti tajnim trgovinskim sporazumom
© Borut Krajnc
»TTIP« ali prostotrgovinski sporazumu o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, o katerem se evropska komisija pravkar pogaja z ZDA, je eden izmed najškodljivejših projektov za Slovenijo. Na ravni EU morda še obstajajo dileme, a prav nobenega dvoma ni več, da bo Sloveniji sporazum zgolj škodil. Pravzaprav je pri nas že težko najti uglednega strokovnjaka, od finančnikov do agrarnih ekonomistov, ki bi ga zagovarjal. Vse analize, tudi tista, ki jo je posebej za Slovenijo naročila vlada, so pokazale, da je sporazum za našo državo škodljiv.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
Protest proti tajnim trgovinskim sporazumom
© Borut Krajnc
»TTIP« ali prostotrgovinski sporazumu o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, o katerem se evropska komisija pravkar pogaja z ZDA, je eden izmed najškodljivejših projektov za Slovenijo. Na ravni EU morda še obstajajo dileme, a prav nobenega dvoma ni več, da bo Sloveniji sporazum zgolj škodil. Pravzaprav je pri nas že težko najti uglednega strokovnjaka, od finančnikov do agrarnih ekonomistov, ki bi ga zagovarjal. Vse analize, tudi tista, ki jo je posebej za Slovenijo naročila vlada, so pokazale, da je sporazum za našo državo škodljiv.
To je sicer očitno že na prvi pogled. Njegov glavni namen je liberalizacija gospodarskih odnosov med ZDA in EU. Obe strani želita liberalizirati trgovino, odpraviti še zadnje carine in necarinske omejitve med Evropo in Ameriko, kot so normativi in standardi, recimo v bančništvu, pri varstvu potrošnikov ali kmetijstva. To pa, razumljivo, koristi predvsem največjim in najmočnejšim, ki so sposobni širiti posel prek Atlantika. Na obeh celinah so to večinoma velike korporacije. V Evropi se za sklenitev sporazuma TTIP zavzemajo nemške banke, v ZDA pa avtomobilska industrija in tamkajšnje »industrijsko« kmetijstvo.
In ker bodo, če bo sporazum sklenjen, učinki tega na manjša podjetja ali podjetja iz manjših držav povsem jasno negativni, je zanimivo opazovati, kako se na pritiske korporacij in velikih držav odziva slovenska politična elita. Prvi tak preskus smo videli letos poleti, ko so evropski poslanci glasovali o prekinitvi ali o nadaljevanju pogajanj. Izkazalo se je, da so bili slovenski evroparlamentarci med najmanj kritičnimi. Zgolj Igor Šoltes je glasoval proti nadaljevanju procesa; med francoskimi evroposlanci jih je recimo kar 64 odstotkov podprlo prekinitev, proti sporazumu je glasovalo več kot 60 odstotkov angleških evroposlancev in skoraj polovica italijanskih.
Slovenski evroposlanci, razen Šoltesa, so to poletje padli na izpitu. Minuli teden pa je na istem izpitu padla tudi vlada. Da bi prepričala tukajšnje nasprotnike sporazuma, je ta teden na obisk v Slovenijo prišla evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Ta meni, da gre pri TTIP za najtransparentnejši in najvelikopoteznejši sporazum, in četudi Sloveniji ne bo koristil, naj bi pa Nemčiji ... Čeprav mu nasprotuje celo gospodarska zbornica, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek na srečanju s komisarko potisnil glavo v pesek. Poudaril je, »da Slovenija podpira pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega TTIP, saj naj bi med Slovenijo in ZDA obstajale še neizkoriščene možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja«.
Novice o poteku pogajanj med ZDA in EU o TTIP so polne srhljivih zgodb o podtalnih pritiskih velikih korporacij, skritem lobiranju in mreženju. Kako multinacionalne korporacije, ta utelešenja najmočnejših zasebnih interesov, pritiskajo na Slovenijo? Kaže, da jim niti ni treba. Saj imajo tukaj svoje ministre.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.