V Nemčiji bodo izdali Hitlerjev Mein Kampf, na sodišče pa bo v 95. letu starosti moral bolničar iz Auschwitza

V Nemčiji bodo prvič po drugi svetovni vojni izdali knjigo Adolfa Hitlerja Mein Kampf (Moj boj), ki pa bo opremljena z obsežnim komentarjem in 3.500 opombami. Hitlerjevo avtobiografsko delo naj bi na police nemških knjigarn prišlo med 8. in 11. januarjem. Knjiga, ki bo predstavila tudi diktatorjeve nacistične sovražne govore, bo izšla na skoraj 2.000 straneh, v dveh zvezkih, zanjo pa bo treba odšteti 59 evrov. Prvi natis naj bi izšel v nakladi med 3.500 in 4.000 izvodi.

Že načrtovanje izdaje tega kontroverznega dela je naletelo na val ogorčenja med Judi, ki menijo, da je knjiga tako nevarna, da ne bi smela nikoli več iziti. Založniki pa menijo, da bo knjiga z obširnim komentarjem razbila mit, ki se je spletel o delu, ki ga je Hitler pisal v zaporu leta 1924.

Bavarske oblasti so vse doslej namreč prepovedovale izdajo Hitlerjevega dela iz spoštovanja do žrtev nacističnega nasilja in z namenom preprečevanja razpihovanje sovraštva. S 1. januarjem 2016 pa bodo avtorske pravice po 70 letih prešle v javno last.

Od leta 2006 je kontroverzna knjiga na voljo tudi v slovenskem prevodu, izdala jo je celjska založba Mavrica kot Moj boj, prevedel pa jo je Marjan Furlan. O tem je v prispevku z naslovom Boj s Hitlerjem za Mladino pisal tudi Marcel Stefančič, Jr., ki je izdajo slovenskega prevoda problematiziral. 

Novica o reizdaji knjige Mein Kampf je te dni prišla vzporedno z odločitvijo sodišča v nemškem mestu Rostock, ki je ugotovilo, da je 95-letni nekdanji bolničar v koncentracijskem taborišču Auschwitz dovolj zdrav za sojenje. Obtožen je sodelovanja pri umorih 3681 ljudi. 

Hubert Z. je bil zdravniški pomočnik v taborišču od 15. avgusta do 14. septembra 1944. V tem času je v Auschwitz-Birkenau prispelo 14 vlakov s taboriščniki, med katerimi je bila tudi Ana Frank, ki je bila sicer kasneje prepeljana v taborišče Bergen-Belsen, kjer je marca leta 1945 tudi umrla.

Tožilci trdijo, da se je Hubert Z. zavedal namena taborišča Birkenau in je zavedno podpiral krute pomore ter v njih aktivno sodeloval. Junija je sicer sodišče presodilo, da se Z. ne more zagovarjati na sodišču, saj trpi za demenco. Višje sodišče pa je nato v torek objavilo, sklicujoč se na mnenje psihiatrov, da se obtoženi lahko zagovarja, če mu bodo zagotovljeni redni odmori in zdravniška pomoč. Obenem je sodišče zavrnilo oceno, da bi pritisk medijev lahko negativno vplival na obtoženca.

Med letoma 1940 in 1945 je v taborišču Auschwitz-Birkenau umrlo okoli 1,1 milijona ljudi, predvsem evropskih Judov. In čeprav je od sojenja nacističnim zločincem v Nürnbergu prek kratkim minilo že 70 let, v Nemčiji skušajo pred sodišče pripeljati še zadnje odgovorne za zločine med drugo svetovno vojno. Tako je bil pred nekaj meseci Oskar Groening, imenovan tudi knjigovodja iz Auschwitza, obsojen na štiri leta zapora zaradi sodelovanja v umorih 300.000 madžarskih Judov v plinskih celicah med majem in julijem 1944.

Letos je Mladina o 2. svetovni vojni izdala tudi posebno številko, ki si jo lahko v celoti preberete na tej povezavi, 3. decembra pa bo izšlo tudi nadaljevanje, ki bo posvečeno 2. svetovni vojni v Sloveniji. 

O omenjeni vojni je letos v prispevku z naslovom Lahkomiselnost, ki si ga lahko preberete tu, pisal tudi urednik Mladine Grega Repovž.