Evropsko iniciativo proti sporazumoma TTIP in CETA podpisalo že več kot 3,3 milijona ljudi 

Peticiji proti sporazumoma TTIP in CETA manjka še nekaj več kot 600 tisoč podpisov, da dosežejo številko štiri milijone. TTIP je prostotrgovinski sporazum o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, ki uvaja liberalizacijo ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo (EU). Številne civilnodružbene organizacije, tako s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP, ne upoštevajoč nacionalne zakonodaje in standardov.

Evropska iniciativa zato poziva institucije EU in institucije držav članic, da zaustavijo pogajanja z ZDA o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) in da ne ratificirajo Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) s Kanado. Svoj podpis lahko oddate tu. 

Glavni cilji, ki so si jih zadali pobudniki, so zaustavitev TTIP in CETA, saj menijo, da vključujeta več kritičnih točk, kot so reševanje sporov med državami in investitorji ter pravila o regulativnem sodelovanju, ki predstavljajo "grožnjo demokraciji in vladavini prava". Preprečiti želijo znižanje socialnih, okoljskih in potrošniških standardov ter standardov zaposlovanja in zasebnosti ter deregulacijo javnih storitev (npr. oskrba z vodo) in kulturnih dobrin v netransparentnih pogajanjih. Evropska iniciativa podpira alternativno trgovinsko in investicijsko politiko v EU.

Pred dobrim mesecem so proti TTIP protestirali po krajih širom Evrope, v Ljubljani se jih je sicer zbralo zgolj 150, v Berlinu pa več kot 100 tisoč protestnikov. 

Kot je pred nekaj meseci razkril Corporate Europe Observatory, so nekateri najvišji uradniki in funkcionarji na ravni EU in v državah članicah, ki se z ZDA pogajajo o TTIP, selijo med službami v javnem sektorju in funkcijami svetovalcev podjetij in obratno. Ta »vrtljiva vrata« najdemo med največjimi lobisti za podjetja v EU, vključno s področij telekomunikacij in informacijsko-komunikacijske tehnologije, proizvodnje hrane in kmetijstva, financ, reševanja investicijskih sporov, farmacije, sodelovanja na področju regulative.

Intervju (Sporazum za osiromašenje delavcev) z Jeronimom Capaldo, avtorjem raziskave o negativnih učinkih TTIP, smo objavili tudi v Mladini. Preberete si ga lahko na tej povezavi. 

O tem, zakaj so prostotrgovinski sporazumi, ki jih EU sklepa z Ameriko in Kanado, pot v hlapčevstvo, pa je že lani pisal Marcel Stefančič, Jr. Njegov prispevek z naslovom TTIP in drugi akronimi smrti je na voljo tu.