Se pripravlja privatizacija ŠOU v Ljubljani?

Januarja 2014 je skupina za spremembe aktov, večinoma sestavljena iz predstavnikov ali simpatizerjev koalicijskih poslanskih skupin (Modro za študente, Povezani in Sui Iuris), sprejelo resolucijo o reorganizaciji in institucionalnih spremembah Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Resolucija vsebuje obljubi o ŠOUvizorju, aplikaciji za nadzor finančnih tokov znotraj ŠOU in etičnem kodeksu, ki bi omilili očitke o netransparentnosti ljubljanskega študentskega organiziranja, a do danes še nista bili izpolnjeni.

Slabo leto dni kasneje je oblast v ŠOU prevzela »Vlada študentske enotnosti«, ki jo sedaj obvladujejo skupine »Modro za študente«, »Povezani« in »Zagon«. Vladajoča klika je začeto reorganizacijo nadaljevala. Svetovalec predsedstva Matej Kert je zato predlagal, da bi študentski zbor ustanovil novo delovno telo za pripravo aktov, poslanci pa so predlog potrdili. V delovno telo za pripravo aktov so povabili vse zainteresirane poslance, predseduje pa mu predsednik študentskega zbora Tilen Gorenšek. V delovnem telesu so načrtovali, da bo »čim več roerganizacije speljane do poletja 2015«. A izpeljane reorganizacije je bilo bore malo.  Do poletja 2015 je bila edina večja sprememba usklajevanje honorarjev, ki so jih zvišali za 15,5 odstotkov in se tako izognili izpadu prihodkov zaradi dodatne obdavčitve študentskega dela. Slednje so v imenu študentov funkcionarji izpogajali sami. Delovno telo za pripravo aktov se je zadnjič sestalo oktobra 2015, pred tem ni bila sprejeta nikakršna dopolnitev resolucije iz leta 2013 in nikoli ni sprejelo nikakršnih konkretnih zaključkov o celoviti reformi ŠOU, pravijo edini predstavniki opozicije iz Študentske Iskre.

»Nato smo nenadoma 28. januarja 2016 na elektronske naslove dobili sklic 25. redne seje študentskega zbora, na kateri naj bi že imeli prvo branje predlaganih sprememb aktov. Za pregled sprememb smo imeli le šest dni. O večini sprememb na sejah delovnega telesa nismo sprejeli nobenega dokončnega sklepa. Reforma se je namreč pripravljala na skrivaj, saj smo na sami seji prejeli obrazložitev, da je spremembe pripravljala nova koordinacijska skupina predsedstva ŠOU, ki jo je vodil predsednik Rok Liković. S tem je predsedstvo neposredno kršilo sklep, sprejet na 3. redni seji študentskega zbora, ki je, poudarjamo, najvišji predstavniški organ študentov. Predsedstvo ŠOU je tako pod vodstvom predsednika konspirativno pripravilo reformo ŠOU, ki bo služila izključno interesu klike, ki trenutno obvladuje organizacijo,« je zaskrbljenost glede prihodnosti študentskega organiziranja v Ljubljani na tiskovni konferenci delil poslanec Iskre v študentskem zboru, Jure Novak.

Nova koordinacijska skupina je bila sestavljena iz previdno izbranih predstavnikov poslanskih skupin, predstavnika iz vrst nepovezanih poslancev ter predsednika Študentskega zbora in predsednika ŠOU v Ljubljani. »Prvi kolegij je bil sklican v četrtek, 14. januarja. Člani so bili izbrani tako, da so bila v koordinacijski skupini zastopana stališča vseh treh poslanskih skupin ter hkrati nepovezanih poslancev.  Pri trenutnih spremembah aktov gre za že 3. reorganizacijo ŠOU v Ljubljani. Ker za izvedbo reorganizacije akti ŠOU LJ ne predvidevajo nobenega predpisanega postopka, so vse dozdajšnje reorganizacije, vključno z letošnjo, potekale po različnih korakih in preko različnih delovnih skupin. Iz neformalnega srečanja in posvetovanja omenjenih članov se je razvila delovna koordinacijska skupina, ki je nato sestavila predloge za letošnjo reorganizacijo,« sporočajo iz organizacije. Zakaj v koordinacijsko skupino niso povabili vseh zainteresiranih poslancev, v ŠOU niso pojasnili. Ker so kolegiji omenjene koordinacijske skupine bili tolmačeni kot neformalna srečanja, o tem nikogar niso javno obveščali. Tega namreč ne zahteva noben akt ali pravilnik ŠOU.

Predlog reforme študentske ustave dodaja člen, ki pristojnosti izvoljenih študentskih poslancev prenaša na direktorja. Ta naj bi po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta odločal o vseh pogodbah v zvezi s strokovnimi službami, upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin, pravnimi in računovodskimi storitvami ter o vseh pogodbah s področja subvencionirane študentske prehrane. Da prenos pristojnosti ne bi bila odgovorna poteza, pričajo afere z dosedanjim direktorjem, Andrejem Klasincem. Slednjemu očitajo številne poslovne malverzacije in malomarnosti. Klasinc je med drugim poskrbel za nepremičninsko afero pri nakupu zemljišča na Pivovarniški in fiktivne svetovalne pogodbe z bivšimi študentskimi funkcionarji. 

»Z uveljavitvijo predlaganih sprememb ne bo več nobenega sledu o tem, s katerimi posamezniki so sklenjene pogodbe. Tu je torej resnični razlog za širitev pooblastil direktorju. Direktor bo lahko nepremičninske in fiktivne svetovalne pogodbe od sedaj naprej sklepal brez zunanjega nadzora in vidnih evidenc,« opozarja Študentska Iskra, kjer se bojijo, da gre pravzaprav za privatizacijo študentske organizacije po vzoru primerov iz Primorske in Maribora.

»Pri spremembah statuta in nekaterih aktov gre predvsem za uskladitev vseh aktov in njihovo posodabljanje. Bolj natančno, gre za uskladitev Statuta ŠOU v Ljubljani s Študentsko ustavo, ki je krovni akt, po katerem se morajo ravnati študentske organizacije. V Študentski ustavi je zapisano, da so študentske organizacije osebe zasebnega prava.  Poleg tega predlogi sprememb prinašajo večjo demokratičnost in transparentnost ŠOU v Ljubljani, saj se s povečanjem glasovalnih kvorumov oz. z uvedbo zahtevane dvotretinjske večine za sprejetje nekaterih sklepov zagotovi širši študentski konsenz,« na to odgovarja predsedstvo ŠOU. 

Vendar bo po spremembah statuta na drugi strani direktorja težje sankcionirati za malomarno opravljeno delo in poslovne malverzacije. Poleg tega študentski funkcionarji svoje pravne subjektivitete ne morejo določati arbitrarno, pač pa je le-ta odvisna od vrste ostalih kriterijev. Predlagane spremembe aktov ŠOU LJ so v neposrednem navzkrižju s sodno prakso in mnenjem informacijske pooblaščenke ter Računskega sodišča. Spremenjen statut uvaja tudi spremembe o izvajanju posredovanja informacij javnega značaja. Študentski funkcionarji nameravajo sprejeti popravljen pravilnik o dostopu do informacij javnega značaja, ki bo omogočil zaračunavanje priprave dokumentov. Z zagotavljanjem javnega delovanja ima ljubljanska študentska organizacija kar precej težav. Direktor ŠOU Andrej Klasinc je že pred časom poslancem preprečil dostop do kopij pogodb, s čimer po prepričanju nekaterih poslancev krši tudi določila študentske ustave.

»Predlog sprememb prenaša na direktorja zgolj določene pristojnosti v zvezi s študentsko prehrano in s tistimi pogodbami, ki so v pristojnosti direktorja kot poslovodnega organa,« pomenljivo odgovarjajo s ŠOU. Največ bo z novimi spremembami pridobil ravno direktor ŠOU Andrej Klasinc, ki je po prepričanju mnogih serijski kršilec aktov ŠOU in temeljnih aktov ŠOS. V nasprotju z določili statuta ŠOU, Klasinc denimo ni izvedel revizije poslovanja, direktor pa bo lahko od sedaj naprej tudi pred javnostjo skrival sklenjene fiktivne pogodbe. Statut ga namreč ne zavezuje, da mora javno objavljati vsakršne pogodbe, ki so bile s kom sklenjene. 

ŠOU torej s spremembami ne postaja »bolj transparenten in demokratičen«, kot navajajo študentski funkcionarji, pač pa ravno nasprotno. Organizacija v procesu transformacije vse bolj prevzema osnovne karakteristike skorumpiranega podjetja, ki se na vse pretege trudi zainteresirani javnosti in študentom prikrivati načine svojega delovanja ter poslovanja.

Nič novega na slovenskem divjem zahodu.  

O nepremičninski aferi si več lahko preberete tukaj, o proračunskem denarju ŠOU LJ, ki ga z novim finančnim pravilnikom na jutrišnji seji želijo fiksirati, pa tukaj.