Razkol med konservativci zaradi »Brexita«

Odločitev predsednika britanske vlade o razpisu referenduma o obstanku ali odhodu Velike Britanije iz Evropske unije je že sprožila različne odzive, tako znotraj konservativne stranke kot tudi izven nje. Po eni strani je več kot sto velikih podjetij podpisalo javni poziv za obstanek VB v EU, hkrati pa je funt v primerjavi z dolarjem zaradi napovedanega referenduma močno padel na najnižjo raven od leta 2009. V stranki je odločitev Davida Camerona, da podpre obstanek Velike Britanije v EU, sprožila javni odziv več članov njegovega kabineta, ki so podprli odločitev za odhod Velike Britanije iz EU.

Vendar je do pravega razkola prišlo šele po odločitvi popularnega župana Londona Borisa Johnsona, da podpre »brexit«. David Cameron je Johnsonovo odločitev odkrito napadel v parlamentu in jo pripisal ambicijam župana, da nasledi Davida Camerona na njegovem položaju. Cameron je namreč v preteklosti že napovedal, da se ne bo več potegoval za nov mandat, da bi tako lahko svoje poteze lažje opravičil kot zgolj usmerjene na dobrobit države, na pa storjene zaradi pridobivanja popularnosti pred novimi volitvami. »Meni ne gre za ponovno izvolitev, jaz nimam nobenega drugega načrta kot to, kar je najboljše za našo državo,« je parlamentarcem pojasnjeval David Cameron. Dejal je tudi, da bi bil izstop iz EU za Veliko Britanijo »korak v temo«, ki bi delovnim ljudem v državi škodil še dolga leta.«

Kmalu zatem pa se je živahna razprava odvila v smer, zaradi česar bi težko rekli, da je bila razprava »urejena in dobronamerna«, kot si je to želel predsednik vlade. V kolumni v Daily Telegraphu je zaradi razprtij med konservativci nekdanji zunanji minister Lord Hague celo opozoril, da bi zaradi takšnih medsebojnih prepirov konservativci lahko izgubili naslednje volitve.

Cameron, ki je na vprašanja poslancev odgovarjal več kot tri ure, se je namreč znašel v še nikoli zabeleženem položaju, ko se je tako po podanih odgovorih znašel pod plazom kritik članov lastnega kabineta. Britanska vlada je namreč sklenila, da bodo glede odhoda iz EU vsi člani vlade lahko izrazili svoje mnenje po svoji vesti, to pravico pa sedaj vsi, ki so za izstop Velike Britanije iz EU, s pridom izkoriščajo. Priti Patel, ena od vodilnih oseb v kampanji »Glasujte za odhod« je dejala: »Predsednik vlade se je sicer zelo trudil, toda EU Britancem ni dala tega, kar so želeli.«

Na podoben način je župan Londona Boris Johnson dejal, da je referendum »enkratna življenska priložnost« za volivce, saj bi obstanek v EU za Britanijo pomenil »erozijo demokracije«. »Samo ena pot vodi do tega, kar potrebujemo, to pa je glas, da odidemo, kajti vsa zgodovina EU kaže, da resnično poslušajo le tedaj, ko jim ljudstvo reče ne … To je edina priložnost, ki jo bomo imeli, da pokažemo, da nam je mar za nas same. Glas za obstanek bodo v Bruslju razumeli kot zeleno luč za še več federalizma in za še večje spodkopavanje demokracije,« je dejal Boris Johnson. Vendar pa se s tem mnenjem ne strinja Johnsonov oče Stanley Johnson, ki je za BBC-jev Radio 5 dejal, da se ne strinja s sinovimi argumenti, hkrati pa je zavrnil namigovanja, da je šlo za sinovo »karierno odločitev«, saj naj bi si Johnson z odločitvijo, da se upre Cameronu, zapravil vse možnosti, da bi si zagotovil mesto znotraj kabineta.

Vodja opozicije Jeremy Corbyn je nastop Davida Camerona opisal kot »šov«, katerega namen je, »da se prilizne nasprotnikom v konservativni stranki«, hkrati pa je Camerona napadel, da ni naredil ničesar, da bi dvignil plače najslabše plačanih delavcev. »Mi se bomo na naslednjem referendumu zavzemali za to, da Britanija ostane v Evropi, ne glede na razmišljanja Camerona, kajti to prinaša investicije, delo in zaščito za britanske delavce in potrošnike,« je dejal Corbyn. Tudi voditeljica škotske SNP Nicola Sturgeon se je zavzela za obstanek »Škotske v EU«. Po drugi strani pa si je vodja UKIP-a Nigel Farage znova dal duška z ostrimi izjavami o potrebi po izstopu iz EU. Evropska Unija je zanj goreča zgradba, ki bi jo Velika Britanija morala zapustiti čimprej. »Bolj kot gledam EU, bolj vidim, da nič ne deluje. Imamo valutno krizo, ki ločuje sever in jug, migrantsko krizo, zaradi katere se gradijo zidovi v Avstriji in Madžarski, Schengen pa ne deluje – in nič ne deluje … EU je videti kot goreča hiša, toda v njej je izhod in jaz predlagam, da gremo 23. junija skozi njega.« Glede sporazuma, ki ga je v Bruslju dosegel Cameron, pa Nigel Farage ostaja nezadovoljen. »Ne ukvarja se z vprašanjem, ki skrbijo britansko javnost, to pa je, zakaj ne moremo sprejeti veta na slab zakon, zakaj nas stane več kot 50 milijonov funtov dnevno in zakaj moramo imeti odprta vrata za preko 500 milijonov ljudi.« Vendar ti argumenti mnoge še vedno ne prepričajo, zagovornikov obstanka VB v EU pa je še vedno okoli 15 odstotkov več kot njihovih nasprotnikov. Tudi agencija Moody opozarja, da so za Veliko Britanijo »ekonomski stroški odločitve, da zapusti EU, višji od ekonomskih pridobitev«.