Bo ECB Evropejcem kmalu delila evre?

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi se očitno poigrava z mislijo, da bi nove sveže natisnjene evre, s katerimi si že štiri leta zaman prizadeva dvigniti inflacijo na želeno raven malo pod dvema odstotkoma in spodbuditi gospodarsko rast v območju evra, razdelil med državljane držav z evrom. Ta ukrep bi se imenoval helikopterski denar, izvedla pa bi ga ECB tako, da bi vsakemu državljanu nakazala račun določen znesek evrov (govori se o 500 ali 1000 evrov). Helikopterski denar je sicer ideja ameriškega ekonomista Miltona Friedmana.

»Predstavljajte si, da bi nekega dne helikopter poletel čez to skupnost in odvrgel dodatnih 1000 dolarjev v bankovcih, ki bi jih prebivalci seveda naglo pobrali. Nadalje si predstavljajte, da bi bili vsi prepričani, da je to edinstven dogodek, ki se nikoli več ne bo ponovil,« je Friedman dejal leta 1969. Bistvo te ideje je v tem, da bi bilo najbolje, da centralna banka vsakemu preprosto nakaže denar, če hoče dvigniti inflacijo in spodbuditi gospodarsko rast. S tem bi povečala znesek denarja v obtoku in ljudje bi zaradi tega več trošili in tako pripomogli k dvigu inflacije in gospodarske aktivnosti. Centralna banka, ki se odloči za razdelitev sveže natisnjenega denarja državljanom, ne računa, da bo ta denar dobila kdaj vrnjen.

Na vprašanje, ali je helikopterski denar v naboru ukrepov, ki jih ima na voljo ECB, je Mario Draghi prejšnji teden dejal, da je to zanimiv koncept, o katerem pravkar teče razprava v akademskih krogih. To je treba opazovati, je še pristavil. Je s temi besedami po štirih letih priznal, da ukrepi, ki jih je ECB uporabila do zdaj niso uporabni, saj teorija o helikopterskem denarju velja kot priznanje brezizhodnosti, ocenjuje die Welt.

Že samo dejstvo, da evropski varuhi denarja zdaj razpravljajo o ideji ki so do zdaj veljala za popolnoma absurdno, je preobrat v svetu denarja. Pred letom dni je ECB pod vodstvom Draghija začela izvajati program za odkup obveznic z namenom spodbuditi gospodarsko rast in dvigniti inflacijo. Hkrati je zviševala tudi negativno obrestno mero, po kateri morajo banke plačati ECB, če pri njej hranijo denar, namesto, da bi dobile obresti. Nobeden od teh ukrepov ne deluje.

Zdaj se morajo državljani, katerim pripada denar, s katerim skuša ECB dvigniti inflacijo in spodbuditi gospodarsko rast, pripraviti na nove poskuse. Ob tem tisti, ki imajo svoje prihranke naložene na banki, že zdaj občutijo posledice nizke obrestne mere. Varčevati se ne izplača več. »Tveganja in stranski učinki politike ECB se vse bolj jasno kažejo,« pravi Heinz-Werner Rapp, glavni strateg upravljavca premoženja Feri. Kot pri vsaki tableti proti bolečinam je bila pri zdravilih ECB dosežena točka, ko je zdravilo postalo strup.

Med podpornike helikopterskega denarja sodita Adair Turner, nekdanji prvi mož britanskega nadzornika finančnih trgov, in nekdanji guverner ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).