Cerarjev »nedržavotvorni« sekretar

Najvišji državni funkcionarji naj bi spoštovali najvišja etična merila. Vlada Mira Cerarja je decembra potrdila etični kodeks funkcionarjev, katerega prvi postulat »Zakon in pravičnost« pravi, da si morajo funkcionarji z vsemi močmi prizadevati za »suverenost in blaginjo Republike Slovenije«, pri čemer morajo delovati »s pričakovano integriteto in državotvorno držo«. Te usmeritve pa, žal, niso tako samoumevne, kot se berejo na prvi pogled. Male funkcionarske ustave ne spoštuje niti generalni sekretar Cerarjeve vlade Darko Krašovec, ki je bil pred tem sodnik na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču.

Ne gre za šalo. Pred domžalskim okrajnim sodiščem pravkar teče pravdni spor med podjetjem A Pohištvo, katerega lastnico v sporu zastopa pooblastitelj Darko Krašovec kot neke vrste odvetnik, saj mu sodniški mandat začasno miruje, in skladom kmetijskih zemljišč. Gre za spor zaradi šestih kmetijskih parcel, katerih vrednost geodetska uprava ocenjuje na 18 tisoč evrov. Po prepričanju sklada kmetijskih zemljišč so te parcele, nekdanje družbeno premoženje, leta 1993 po zakonu postale njegova last. Ker pa se je podjetju A Pohištvo leta 2007 uspelo v zemljiško knjigo na sodišču v Domžalah vpisati kot lastnik, se je sklad odločil za tožbo.

Do tukaj bi bilo še vse na ravni sprejemljivega – tudi generalni sekretar vlade se lahko zasebno pravda z državo –, če ne bi Krašovec zahteval, da se iz postopka izločijo vsi slovenski sodniki in vsa slovenska sodišča. Po njegovem so vsa sodišča in vsi sodniki neposredni del »organizacije«, ki ga toži, torej Slovenije. Sodniki naj bi bili kontaminirani in pristranski, ker so v delovnem razmerju pri tožeči stranki, so torej »finančno in zaposlitveno odvisni od tožeče stranke«, kontaminirana pa naj bi bila tudi vsa sodišča, ki jih je »ustanovila tožeča stranka«, torej država Slovenija. Zato je generalni sekretar vlade prepričan, da bi bile s sojenjem v Sloveniji kršene človekove pravice.

Pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, takšne procesne zahteve doslej še niso slišali. V zadregi je tudi domžalsko sodišče, zato je primer poslalo na višjo instanco, ljubljanskemu okrožnemu sodišču, od tam pa so odgovorili, da je spis »o izločitvi vseh sodišč in sodnikov Republike Slovenije« sedaj na vrhovnem sodišču. Za pojasnilo primera smo prosili tudi genialnega sekretarja vlade. Krašovec vztraja, da je njegova zahteva povsem »legitimna«, saj da gre za »zagotavljanje neodvisnosti sodnega postopka«, češ da je domžalsko okrajno sodišče »enkrat že odločilo drugače, kot se sedaj zahteva v predmetnem postopku«.

Profesor dr. Lojze Ude z ljubljanske Pravne fakultete, sicer strokovnjak za civilnopravna razmerja, pravi, da za kaj takšnega v svoji karieri še ni slišal. »Takšno stališče je nemogoče uspešno zagovarjati, ker država v teh sporih nastopa kot zasebnik, ne pa kot oblast.« Kot oblast, ki izvršuje suvereno voljo, razlaga Ude, država nastopa na sodiščih, zaradi česar zahteva po izločitvi sodišč ne kaže le temeljnega nerazumevanja pravnih razmerij, ampak hkrati pomeni nepriznavanje suverenosti Slovenije, ki se izvršuje tudi na tak način. »Ker je generalni sekretar vlade, bi to moral vedeti. Še večji nesmisel pa je, če ignorira pristojnosti države, v kateri je tudi sam zaposlen kot predstavnik izvršne veje oblasti,« je oster Ude.