Državni zbor o Möderndorferjevem predlogu zakona o partnerski zvezi

Poslanci so se na nadaljevanju aprilske seje lotili druge obravnave zakona o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Predlog zakona o partnerski zvezi je že dan po referendumu, na katerem so volivci zavrnili izenačitev isto- in raznospolnih partnerskih skupnosti, vložil tedaj še nepovezani poslanec, zdaj poslanec SMC Jani Möderndorfer. Poleg že omenjenega zakon ne spreminja definicije zakonske zveze ter izključuje možnost posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Večina poslanskih skupin predlog podpira, kljub opozorilom, da diskriminacije istospolnih ne odpravlja v celoti. Proti so v SDS in NSi.

Predlog podpira tudi vlada, po drugi strani pa nekateri opozarjajo, da zakona zaradi enoletnega moratorija po zakonu o referendumu ni mogoče sprejeti. Po Möderndorferjevih besedah je referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pokazal, da družba še ni pripravljena na izenačitev vseh pravic istospolnih partnerjev, zato je treba področje urejati postopoma. S svojim predlogom, kot pravi, ni posegal v materijo, o kateri so volivci odločali na referendumu. Poslanec se je vprašal, kdaj bo nastopil čas, ko bo družba dovolj dozorela, da bi podelila enake pravice vsem. Veselilo pa bi ga, če bodo izenačene vsaj ekonomske in socialne pravice, kar predlaga z omenjenim zakonom.

Državna sekretarka Martina Vuk je povedala, da je predlog zelo podoben tistemu, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po njenih besedah vlada podpira vsa prizadevanja, ki stremijo k izenačevanju pravic vseh državljanov. Predlog poslanca Möderndorferja tako izenačuje pravne posledice zakonske oziroma zunajzakonske zveze, hkrati pa glede na izid referenduma ohranja določena razlikovanja, je še dejala.

Vprašanje pravic istospolnih je tudi po mnenju poslancev SD trenutno urejeno na pomanjkljiv, nepregleden in neustaven način. Bojana Muršič je opozorila, da gre za sistemsko diskriminacijo, zato je ureditev tega področja nujna. S predlogom se po njenih besedah sledi ugotovitvam ustavnega sodišča, pri čemer so »stopili korak nazaj in z mize umaknili določila, ki so družbo postavila na različne bregove«.

Da predlog ne odpravlja diskriminacije v celoti, je poudaril tudi Matej T. Vatovec (ZL). Opozoril je, da človekove pravice ne smejo biti deljene in jih je treba priznavati v celoti. Omejitve človekovih pravic so v normalni družbi dovoljene samo v izjemnih primerih, kamor pa je istospolno usmerjeni nikakor ne spadajo, je poudaril. Predlog zakona bodo sicer v ZL kljub zadržkom podprli.